VSL Sklep II Cp 323/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A., da se ji prizna položaj udeleženke postopka. Zavrnilo je tudi njen predlog, da se jo določi za začasno skrbnico z nalogo, da nasprotnega udeleženca premesti iz Doma ... v stanovanje na naslovu C.

2Zoper navedeni sklep je vložila laično pritožbo A. A.

Navaja, da je za nasprotnega udeleženca (brata) skrbela že od leta 2008. Opozarja, da na Okrajnem sodišču v Ljubljani v zadevi II N 000/2014 poteka postopek, v katerem je nasprotni udeleženec udeležen kot etažni solastnik garaže. Nasprotni udeleženec zaradi ponovnega zagona paranoidne shizofrenije v navedenem postopku ne zmore več sam sodelovati kot udeleženec tako, da bi lahko uveljavljal svoje pravice. S tem, ko nasprotni udeleženec nima začasnega skrbnika oziroma s tem, ko sodišče za začasno skrbnico ni postavilo pritožnice, je poseglo tudi v njene pravice in pravni položaj. Poleg tega morata obe solastni nepremičnini - tako stanovanje kot garažo po zakonskih določilih vzdrževati oba solastnika in zanju plačevati stroške. Ker nasprotni udeleženec svojih obveznosti ne izpolnjuje, s tem neupravičeno prelaga svoje finančno breme na pritožnico. Izpodbijani sklep je v bratovo škodo, ker ne varuje njegove pravice do lastnega doma. Zaradi občinskega doplačila bratove domske oskrbe, bo njegova polovica stanovanja tako obremenjena, da domske oskrbe ne bo več mogel plačevati in bo praktično postal brezdomec. Nasprotni udeleženec je onkološko bolnik. Njegova možnost onkološkega preživetja je v domačem okolju boljša, kot pa v domu upokojencev, kjer je prepuščen sam sebi.

3Na pritožbo sta odgovorila predlagatelj in nasprotni udeleženec.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagatelj je 21. 6. 2021 na sodišče vložil predlog za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo in imenovanje skrbnika.

6Sestra nasprotnega udeleženca je 25. 9. 2021 na sodišče naslovilo vlogo, ki jo je prvo sodišče smiselno štelo kot predlog, da se ji prizna položaj udeleženke v tem postopku ter da se jo določi za začasno skrbnico, z nalogo, da nasprotnega udeleženca premesti iz zavoda nazaj domov.

7Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pritožnica ni niti formalna niti zakonita udeleženka. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da vse, s čimer je utemeljevala svoj predlog za udeležbo v postopku (kar ponavlja tudi v pritožbi), predstavlja zgolj njen dejanski in ne pravni interes (22. člen Zakona o nepravdnem postopku).¹

8Na podlagi 265. člena Družinskega zakonika² sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika.

9Načeloma bi sodišče pritožnico glede na njeno sorodstveno razmerje z nasprotnim udeležencem lahko imenovalo za začasno skrbnico, vendar pa biti skrbnik ni pravica in je sodno ni mogoče uveljavljati.³

10Skrbništvo lahko opravlja le tista fizična oseba, ki ima potrebne lastnosti za opravljanje skrbništva. Teh lastnosti, med drugim, nima oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca (241. čl. DZ). Skrbništvo za odrasle osebe je namreč namenjeno varstvu njihove osebnosti ter zavarovanju njihovih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ), in ne koristi potencialnih skrbnikov.⁴

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni potrebe, da bi se nasprotnemu udeležencu še pred izvedbo celotnega postopka postavilo začasnega skrbnika z namenom, da se ga premesti iz zavoda, v katerem se nahaja po lastni odločitvi domov, poleg tega pa sestra nasprotnega udeleženca tudi ni primerna za začasno skrbnico, saj ji gre po oceni sodišča prve stopnje predvsem za varovanje njenega premoženjskega interesa in ne interesa nasprotnega udeleženca.

12Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi skrbnika namreč je, da je skrbnik podpora pri oblikovanju življenja po željah oskrbovanca ter po njegovi predstavah in ne po željah skrbnika. Enako velja tudi pri postavitvi začasnega skrbnika.

13V konkretnem primeru je odločilno dejstvo, da je nasprotni udeleženec v domu na lastno željo ter da je zmožen razumeti pomen te odločitve, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi razgovora z nasprotnim udeležencem ter na podlagi izjav oseb (psihiatrinje, socialne delavke in psihologinje), ki so sodelovale pri odločanju o tem, kam naj se nasprotnega udeleženca namesti po odhodu iz bolnišnice. Nasprotni udeleženec obiske sestre celo zavrača oziroma se pred vsakim napovedanim obiskom zelo vznemiri, in kot izhaja iz poročila domske psihologinje, so za nasprotnega udeleženca (ter domsko osebje) obiski sestre dolgotrajni ter psihično naporni.

14Tako kot v zadevi Okrajnega sodišča v Kopru N 000/2021, kjer je sodišče nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika z nalogo, da ga v tem zapuščinskem postopku zastopa, bo lahko na enak način postopalo tudi v postopku v zadevi II N 000/2014, na katero se v pritožbi sklicuje pritožnica, saj mora sodišče na sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).

15Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ V nadaljevanju ZNP-1.
² V nadaljevanju DZ.
³ Glej VSL Sklep 1961/2021.
⁴ VSL Sklep II Cp 1767/2020.