VSL Sklep I Cp 238/2022

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep v celoti (v I. in II. točki izreka) razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek, ki je bil zoper drugo toženko prekinjen s sklepom z dne 18. 4. 2017,¹ nadaljevalo z dnem 27. 8. 2021 (I. točka izreka), ter sklenilo, da pravdna dejanja, izvedena v času prekinitve, nimajo pravega učinka (II. točka izreka).

2Tožnik v pritožbi v bistvenem zatrjuje, da odločitev o njegovem zahtevku zoper prvo toženko Banko Slovenije (BS) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o zahtevku zoper drugo toženko Banko, d. d., zato mora postopek zoper njo ostati prekinjen, dokler ne bo odločeno o zahtevku zoper prvo toženko. Glede na trditveno podlago je nujno odločiti o zahtevkih zoper obe toženki v istem postopku. Z nadaljevanjem postopka zgolj zoper drugo toženko mu je odvzeta možnost, da bi sodišče v okviru predhodnega vprašanja presojalo, ali je odločba prve toženke zakonita ali ne. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3Druga toženka zatrjuje procesno kršitev. Navaja, da ji sklep z dne 18. 4. 2017 o prekinitvi postopka zoper obe toženki nikoli ni bil vročen. Ker gre za prekinitev v skladu z 206. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), lahko ta prekinitev zoper njo učinkuje le, če ji je bil sklep vročen. Tako pa druga toženka za sklep o prekinitvi sploh ni vedela. Ker postopek zoper njo ni bil prekinjen, ga tudi ni mogoče nadaljevati, pravdna dejanja pa morajo imeti učinke, zato predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa, je tožnik zoper nacionalno in komercialno banko vložil tožbo. Prvi toženki očita izdajo nezakonite odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katere je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, katerih imetnik je bil, drugi toženki pa, da se zoper takšno odločitev ni pritožila pri pristojnem sodišču, s spremembo tožbe pa ji očita še neustrezno pojasnilno dolžnost in zavajanje v zvezi z objavljenim prospektom.

6Sodišče prve stopnje je na tožnikov predlog s sklepom z dne 18. 4. 2017 (list. št. 34) ugotovilo, da je predmetni postopek zoper prvo toženko od vložitve tožbe prekinjen po samem zakonu (ex lege) na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016, zoper drugo toženko pa ga je prekinilo do odločitve sodišča o tožbenem zahtevku zoper prvo toženko, z obrazložitvijo, da ima odločitev zoper prvo toženko zaradi povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj značaj predhodnega vprašanja. Sklep o prekinitvi postopka zoper obe toženki je bil vročen (le) tožniku, saj litispendenca, ker tožba toženkama še ni bila vročena, ni bila vzpostavljena. Čeprav se izpodbijani sklep nanaša na nadaljevanje postopka zoper drugo toženko, bo pritožbeno sodišče zaradi jasnosti zadeve povzelo procesna dejanja v zvezi s prekinitvijo postopka tudi zoper prvo toženko.

7Sodišče prve stopnje je prekinjeni pravdni postopek zoper prvo toženko nadaljevalo s sklepom z dne 19. 12. 2019 (list. št. 36). Odločilo je še, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper njo ter da bo zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru, skladno z Zakonom o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Zoper sklep o odstopu zadeve, ki se nanaša na prvo toženko, Okrožnemu sodišču v Mariboru, se je tožnik pritožil, vendar zaradi ponovne prekinitve postopka zoper prvo toženko na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, s katerim je zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB, pritožbeno sodišče o pritožbi še ni odločalo. Postopek je na podlagi zakona zoper prvo toženko še vedno prekinjen, posledično sklep z dne 19. 12. 2019 še ni pravnomočen in sodišče prve stopnje zadeve po tožnikovi tožbi zoper prvo toženko še ni odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v reševanje.²

8Sodišče prve stopnje je zoper drugo toženko postopek prekinilo s sklepom z dne 18. 4. 2017, nato pa, ne da bi ga nadaljevalo, drugi toženki vročilo tožbo in jo pozvalo, da nanjo odgovori. Druga toženka je podala odgovor, tožnik je odgovoril s pripravljalno vlogo in spremembo tožbe, druga toženka pa je podala še prvo pripravljalno vlogo. Sodišče je opravilo naroka na dneva 6. 5. 2021 in 13. 7. 2021, vpogledalo v predložene listine, zaslišalo tožnika in priče, zadevo zaključilo, izdajo odločbe pridržalo do uskladitve prepisa zvočnega posnetka, nato pa izdalo izpodbijani sklep, s katerim je postopek zoper drugo toženko nadaljevalo, za procesna dejanja pa ugotovilo, da nimajo pravnega učinka. Prav ima druga toženka v pritožbi, da je navedeno sosledje procesnih dejanj pripeljalo do kršitev postopka.

9Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 18. 4. 2017 obrazložilo, da na tožnikov predlog prekinja postopek zoper drugo toženko na podlagi 206. člena ZPP zaradi rešitve predhodnega vprašanja, torej s konstitutivnim učinkom.³ Da je bil postopek proti drugi toženki prekinjen, bi bilo mogoče šteti le na podlagi pravnomočnega sklepa o prekinitvi. Ker je sodišče postopek zoper obe toženki prekinilo, preden jima je vročilo tožbo v odgovor, je razumljivo, da jima zaradi tega, ker litispendenca še ni nastopila, tudi sklepa o prekinitvi ni vročalo. A bi bilo pravilno postopanje sodišča prve stopnje takšno, da bi moralo drugi toženki pred vročitvijo tožbe v odgovor (ali vsaj skupaj z njo) vročiti sklep o prekinitvi postopka, nato pa sprejeti sklep o nadaljevanju postopka zoper njo.⁴ Ker drugi toženki sklep o prekinitvi z dne 18. 4. 2017 ni bil nikoli vročen, postopek zoper njo ni bil pravnomočno prekinjen. Trenutno je procesni položaj takšen, da tožnik zatrjuje, da mora postopek ostati prekinjen, zato naj se izpodbijani sklep razveljavi, druga toženka pa zatrjuje, da postopek nikoli ni bil prekinjen, zato ga ni mogoče nadaljevati ter naj se iz tega razloga izpodbijani sklep razveljavi.

10Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v tej fazi postopka za procesno nevzdržno situacijo, ko tožnik zatrjuje, da je postopek zoper drugo toženko prekinjen,⁵ druga toženka pa zatrjuje, da postopek zoper njo ni prekinjen.⁶ Pravdni postopek je lahko prekinjen ali pa ni prekinjen le zoper obe stranki. Če postopek ni bil pravnomočno prekinjen, potem ga tudi ni mogoče nadaljevati. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo. Ker v tej fazi postopka še ni jasno, ali je do prekinitve prišlo, se pritožbeno sodišče ne bo izrekalo o tožnikovih pritožbenih navedbah glede predhodnega vprašanja. Ob zgoraj navedenem bo sodišče prve stopnje najprej moralo odpraviti procesne kršitve na način, da bo postopek vrnilo v fazo izdaje sklepa z dne 18.4. 2017 in ta sklep vročilo drugi toženki, tako da bo (tudi v morebitnem pritožbenem postopku) razjasnjeno, ali je bil postopek zoper njo pravnomočno prekinjen ali ne. Šele po takšni ugotovitvi bo lahko sprejemalo nadaljnje procesne odločitve.

11Pritožbeno sodišče opozarja še na dve okoliščini, ki ju bo sodišče prve stopnje moralo razjasniti. Tožnik je po sprejetju sklepa o nepristojnosti sodišča prve stopnje v zvezi z zahtevkom zoper prvo toženko vložil spremembo tožbe, kjer zahtevek postavlja le še proti drugi toženki, ta pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep zatrjuje, da je prišlo do umika tožbe zoper prvo toženko. Najprej bo treba ugotoviti, ali ima takšna sprememba tožbe zaradi prekinitve postopka zoper prvo toženko in morebitne prekinitve postopka zoper drugo toženko sploh lahko procesne učinke, ter če jih ima, ali je prišlo do umika tožbe zoper prvo toženko, torej ali tožnik svoj zahtevek zdaj usmerja le zoper drugo toženko.

12Sodišče prve stopnje pa bo moralo tožniku ustrezno pojasniti tudi, ali odločitev o njegovem zahtevku zoper prvo toženko predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o njegovem zahtevku zoper drugo toženko. V sklepu z dne 18. 4. 2017⁷ se je sodišče prve stopnje do obstoja predhodnega vprašanja izreklo dokaj na splošno, medtem ko je obrazložitev v 4. točki izpodbijanega sklepa, da ni več razloga, da se čaka na odločitev o zahtevku zoper prvo toženko, povsem pavšalna, posebej glede na tožnikove obširne ugovore v zvezi z obstojem predhodnega vprašanja. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo v sodni praksi glede tega vprašanja že zavzeto stališče v identičnih zadevah kot je tu obravnavana,⁸ glede vprašanja prekinitve postopka v identični zadevi pa je tudi dopuščena revizija.⁹

13Ker sta pritožbi utemeljeni, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in glede odprave postopkovnih kršitev podalo navodila 360. člen ZPP).

14V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

¹ Kot je pravilno opozorila druga toženka, gre pri navedbi datuma s strani sodišča prve stopnje 18. 4. 2016 za očitno pisno pomoto, saj tedaj postopek pred sodiščem še ni tekel.
² Kar je razvidno iz neizvršene odredbe za odstop z dne 19. 12. 2019 – list. št. 37.
³ Za razliko od prekinitve postopka zoper prvo toženko na podlagi zakona (ex lege) po 205. členu ZPP, torej z deklaratornim učinkom.
⁴ V primeru njene pritožbe pa počakati na odločitev pritožbenega sodišča.
⁵ Kar je lahko utemeljeno verjel, saj je prejel sklep o prekinitvi.
⁶ Kar je prav tako lahko utemeljeno verjela, saj sklepa o prekinitvi ni prejela.
⁷ Ki se sklicuje na odločitev v sklepu VSL I Cpg 151/2017 z dne 21. 3. 2017.
⁸ VSK I Cp 226/2018, VSL II Cp 1674/2020, VSL II Cp 2055/2019, VSL II Cp 1173/2021.
⁹ VSRS II DoR 520/2021 - sklep z dne 9. 2. 2022.