VSRS Sklep II DoR 560/2021

Predlog se zavrne.

1Tožnik je lastnik stanovanja v drugi etaži stanovanjske hiše v Ljubljani, ..., v katerem stanuje toženec. Po trditvah tožnika stanovanje zaseda na podlagi najemne pogodbe iz leta 1992 s tedanjo Občino ..., sklenitev najemne pogodbe s tožnikom pa zavrača, zato zahteva izpraznitev stanovanja in njegovo izročitev tožniku.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev v posest stanovanja v drugi etaži stanovanjske hiše v Ljubljani, ..., ID znak ..., zavrnilo in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko sodišče zaključi, da sklenjena pogodba med A. A. in B. B. ne pomeni tega, kar je zapisano, torej da velja neprofitna najemnina, čeprav sta se pogodbeni stranki dogovorili za profitno najemnino in v tej smeri sodišče ni izvedlo nobenega dokaza? 2) Ali avtomatično vstopanje v pravno razmerje v najemni pogodbi, ki jo sklene zdaj neobstoječa ... in kasneje tudi zdaj pokojna A. A., pomeni, da velja pogodba med neobstoječo Občino ... in najemnikom in da torej lastnik stanovanja sploh ni pogodbena stranka niti na papirju, če že primorano vstopa v pogodbeno razmerje? 3) Ali ima lastnik pravico in dolžnost, enako tudi najemnik, da je pogodbena stranka in da ima kot pogodbena stranka vsaj v tem delu pravice in obveznosti, ki izvirajo iz lastninske pravice, ali ima zgolj povsem votlo lastninsko pravico, ki se manifestira zgolj v plačevanju davkov, pri tem pa ne sme biti niti pogodbena stranka?? 4) Ali je dolžnost najemnika, da poskrbi, da ima sklenjeno pogodbo z dejanskim lastnikom stanovanja, tudi če se ne strinja z višino najemnine, katere znižanje lahko uveljavlja v posebnem sodnem postopku? 5) Ali lahko nekdo pridobi pravice na podlagi neresničnih podatkov v letu 1989, ki jih nihče ni preverjal, saj se je že na veliko govorilo o denacionalizaciji in je bilo lastnikom objektov, ki so bili nacionalizirani, povsem vseeno, kaj se z lastnino dogaja? 6) Ali je s tem kršena lastninska pravica, ki jo zagotavlja Ustava RS, saj lastnik nima niti sklenjene najemne pogodbe, s tem da ima zasedeno stanovanje z najemnikom, ki namerava očitno do smrti prebivati v tem stanovanju?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).