VSL Sklep II Cp 33/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek dopustitve revizije.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ima tožnik kredit za nakup nepremičnine, tri kredite za osebno potrošnjo in življenjsko zavarovanje. Sodišče ni upoštevalo virov, iz katerih je tožnik financiral nakup vozila.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah¹ sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani. V skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ta načela pravilno uporabilo.

5Navedbe, da ima tožnik kreditne obveznosti in življenjsko zavarovanje, so, prvič, nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku²), saj tožnik tega v predlogu za taksno oprostitev sploh ni zatrjeval. V predlogu z dne 25. 11. 2021 in dopolnitvi z dne 3. 12. 2021 se je skliceval zgolj na svojo preživninsko obveznost za tri otroke, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo (nasprotne pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo preživninskih obveznosti, so protispisne). Drugič, pritožbene navedbe so tudi povsem pavšalne, saj pritožba sploh ne pove, kolikšne so te kreditne obveznosti; predloženi dokazi (pogodbe) po ustaljeni sodni praksi trditev strank ne morejo nadomestiti. In tretjič, po ustaljeni sodni praksi³ prostovoljno prevzete kreditne obveznosti niso razlog za oprostitev sodne takse. Enako velja za življenjsko zavarovanje, saj gre tudi v tem primeru za prostovoljno sprejeto pogodbeno obveznost (in tudi v zvezi s tem so trditve pritožbena novota ter enako pavšalne kot v zvezi s krediti). V primerih kreditnih obveznosti sicer sodna praksa dopušča obročno plačilo sodne takse, vendar v tem primeru pritožbeno sodišče tudi tega ne more določiti, saj gre, kot že povedano, za nedovoljeno pritožbeno novoto, navedbe pa so tudi pavšalne do te mere (brez kakršnihkoli trditev o višini in ročnosti kreditov), da jih niti ni mogoče preizkusiti. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča o višini dohodkov (ki tudi po odštetju preživninskih obveznosti skoraj trikratno presegajo cenzus za taksno oprostitev) in lastništvu luksuznega avtomobila pritožba niti ne izpodbija. Iz katerih »virov« je tožnik financiral nakup avta, pri tem ni pomembno (poleg tega so tudi te trditve pavšalne, saj pritožbe ne pove, za kakšne »vire« naj bi šlo).

6Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Uradni list RS, št. 37/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZST-1.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Npr. zadeve VSL I Cp 1964/2018 z dne 29. 10. 2018, I Cp 1324/2017 z dne 6. 6. 2017 in številne druge.