VSK Sklep Cpg 23/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnice za obnovo postopka z dne 28.6.2021.

2Zoper ta sklep se je pritožila tožnica in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se predlog za obnovo postopka odobri, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da stečajni upravitelj upravlja s premoženjem stečajnega dolžnika, ki je predmet stečajnega postopka. Stečajni upravitelj ne odloča o osebnostnih, bodočih, pričakovanih in ostalih pravicah ter upravičenjih, ki se na navedeno premoženje ne nanašajo. V konkretnem primeru ne gre za upravljanje premoženjskih pravic, ki tvorijo stečajno maso. Pritožnica opozarja na 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije. Stečajnemu upravitelju ne bi smelo biti dopuščano, da arbitrarno presoja ali soglaša s kakršnimkoli uveljavljanjem pravic insolvenčnega dolžnika. To ni v skladu z namenom stečajnega postopka.

3Pritožba tožnice ni utemeljena.

4V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). To pa pomeni, da je obvezno odvetniško zastopanje predpisano za vsa izredna pravna sredstva. Stranka mora torej odvetnika pooblastili za zastopanje v postopku revizije, zahteve za varstvo zakonitosti, obnove postopka in tožbe za razveljavitev sodne poravnave. Seveda v primerih, ko ima stranka opravljen pravniški državni izpit, ta zakonska določba ne velja (četrti odstavek 86. člena ZPP).

5Zastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in za račun stranke opravlja procesna (pravdna) dejanja. Pri pooblaščencih se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje (pooblastilo), naj sodišče in nasprotna stranka sprejmeta dejanja pooblaščenca kot strankina dejanja. V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice¹ sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik. Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (prvi odstavek 91. člena ZPP). V tem primeru se šteje, da to dejanje (v konkretnem primeru vložitev predloga za obnovo) sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).

6Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.2.2021 naložilo tožnici, da v roku osem dni sodišču predloži odobritev predloga za obnovo tudi s strani pooblaščenca z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pri čemer je bila tožnica tudi poučena, da bo sodišče predlog za obnovo zavrglo, če v danem roku ne bo predložila omenjene odobritve. Nobenega dvoma ni, da tožnica v danem roku omenjene odobritve ni predložila. Pooblastilo s strani Odvetniške družbe A. o.p., d.o.o., je bilo namreč predloženo v sodni spis šele po izteku danega roka. Poleg tega pa sama predložitev pooblastila še ne pomeni, da je bil predlog za obnovo v konkretnem primeru opravljen po odvetniku (izostanek žiga in podpisa odvetnika na vlogi).

7Že zaradi tega je sodišče prve stopnje tožničin predlog za obnovo upravičeno zavrglo, spričo česar se pritožbeno sodišče niti ni posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali bi moral v konkretnem primeru tožničin predlog za obnovo odobriti tudi stečajni upravitelj.

8Pritožbeno sodišče je zaradi tega pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Tožnica nima opravljenega pravniškega državnega izpita.