15. člen ZOdv

V primeru pooblastila odvetniški družbi velja, da je dano vsakemu od odvetnikov v tej odvetniški družbi, če pooblastilo ni izrecno poimensko omejeno le na določene od teh odvetnikov. V obravnavani zadevi je pooblastilo Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. dano brez omejitve, torej vsem odvetnikom te družbe. V odvetniški družbi svoj poklic kot odvetnik opravlja tudi A. A., ki je edini družbenik navedene odvetniške pisarne ter njen zakoniti zastopnik, hkrati pa tudi upnik v predmetni zadevi. To pomeni, da je A. A. kot upnik s pooblastilom odvetniški družbi za zastopanje pooblastil tudi samega sebe. Za navedbe, da so v odvetniški pisarni zaposleni še drugi odvetniki, upnik ni predložil nobenega dokaza. Iz predloženega pooblastila izhaja, da ga je upnik podpisal tako v svojstvu pooblastitelja kot v svojstvu prevzemnika pooblastila (v imenu odvetniške družbe), prav tako pa je upnik v imenu pooblaščene odvetniške družbe podpisal tudi vloženo pritožbo in zato ni mogoče slediti navedbam, da so delo opravili drugi zaposleni v odvetniški družbi. Iz dejstva, da je upnik v imenu odvetniške družbe podpisal vloženo pritožbo, izhaja kvečjemu nasprotno, torej da je pritožbo sam tudi sestavil.<

Višje sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep ne vsebuje podpisa ne pritožnice ne pooblaščenca. Za podpis ne zadošča, da je na pritožbi odtisnjen žig odvetnika tožene stranke, pač pa bi moral odvetnik pritožbo tudi lastnoročno podpisati. Utrjeno stališče sodne prakse je, da odvetnikov žig brez lastnoročnega podpisa ne izpolnjuje kriterijev popolne pritožbe, to pa nenazadnje izhaja tudi iz 15. člena ZOdv, ki izrecno določa, da mora odvetnik vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, žigosati in podpisati.

V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice1 sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik.

Ni dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, dá le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe. Ker pritožba tožnice vsebuje zgolj parafo, ne pa tudi žiga odvetnika, ni izkazano, da jo je vložila upravičena oseba in jo je zato treba zavreči kot nedovoljeno. Zakon ne določa, da zoper sklep o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti ni pritožbe.

Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.

V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.