VSRS Sklep II Kr 34126/2021

Obdolženemu A. A. se iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša še za tri mesece, to je do 1. 4. 2022 do 10.00 ure.

1Zoper obdolženega A. A. je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom II Kpr 34126/2021 z dne 14. 7. 2021 uvedla preiskavo zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1, poskusa kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena v zvezi s 34. členom KZ-1 in zaradi kaznivega dejanja odstranitve ali poškodovanja uradnega pečata ali znamenja po 303. členu KZ-1. Z istim sklepom je zoper obdolženca odredila pripor iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zoper obdolženca je bila razpisana tiralica in Evropski nalog za prijetje (v nadaljevanj ENP) na podlagi katerega je bil s strani avstrijskih pravosodnih organov dne 1. 10. 2021 ob 10.00 uri predan naši državi. S sklepom I Ks 34126/2021 z dne 27. 10. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 34126/2021 z dne 5. 11. 2021, je bil obdolžencu pripor iz vseh treh pripornih razlogov podaljšan do 1. 1. 2022 do 10.00 ure.

2Državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolženemu A. A. iz pripornih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pripor podaljša še za tri mesece. Poudarja, da se je utemeljenost suma, da je obdolženi izvršil kazniva dejanja, zaradi katerih je zoper njega v teku kazenski postopek, z zaslišanjem prič tekom preiskave utrdila. Z zaslišanjem prič tekom preiskave se je izvedelo še za nova istovrstna kazniva dejanja zoper obdolženca, zato je zoper njega vložila zahtevo za razširitev preiskave, pri čemer so očitki in dokazi medsebojno tesno prepleteni in je zato pomembno, da se vsa obdolženčeva ravnanja obravnavajo v enem kazenskem postopku. O zahtevi za razširitev preiskave še ni bilo odločeno iz razloga, ker je obdolženec uveljavljal načelo specialnosti in je zato predhodno potrebno pridobiti soglasje avstrijskih pravosodnih organov, ki so obdolženca na podlagi ENP predali naši državi. Če bo odgovor avstrijskih organov pozitiven, bo preiskovalna sodnica morala odločiti o zahtevi za razširitev preiskave, če ji bo ugodila, bo morala izvesti dokaze, ki se nanašajo na dve novi obdolžencu očitani kaznivi dejanji. Prav tako je obdolženi podal večje število dokaznih predlogov, o katerih bo sodišče moralo odločiti. Po njeni oceni podaljšanje pripora še za tri mesece, ob upoštevanju narave kazenske zadeve, to je, da naj bi obdolženec na škodo mladoletnikov in mlajših polnoletnikov izvršil kazniva dejanja, s katerimi jim je omogočal uživanje mamil, ni nesorazmerno. Navaja, da bo v tem roku, tudi ob upoštevanju epidemioloških razmer, ki otežujejo izvedbo narokov na sodišču, preiskovalna sodnica lahko odločila o zahtevi za razširitev preiskave in razširjeno preiskavo zaključila ter bo tožilec v zakonskem roku, ki ga določa drugi odstavek 184. člena ZKP lahko sprejel odločitev glede obtožnega akta.

3S predlogom višje državne tožilke za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obdolženi A. A. in njegov zagovornik, odvetnik mag. Žiga Klun, ki se je o predlogu izjavil in podaljšanju pripora nasprotoval. Navaja, da na strani obdolženca ni podan nobeden izmed treh pripornih razlogov. Okoliščina, da je bil obdolženec prijet v tujini in izročen Sloveniji, ne zadošča za zaključek, da se bo obdolženi ponovno oddaljil iz svojega bivališča, priče so bile že zaslišane, zato koluzijska nevarnost ni podana, prav tako ni podana ponovitvena nevarnost, saj je obdolžencu jasno, da bi si z morebitno ponovitvijo kaznivega dejanja bistveno poslabšal svoj položaj v kazenskem postopku. O predlogu se je izjasnil tudi obdolženec, ki uveljavlja številne kršitve postopka, tudi ustavnih pravic in pravic, ki mu jih zagotavlja EKČP. Bistvo njegovega odgovora je v smiselnem zanikanju izvršitve kaznivih dejanj. Izraža nestrinjanje z delom policije, preiskovalne sodnice in tožilstva ter trdi, da mu sodišče na njegove ugovore v pravnih sredstvih ni v celoti odgovorilo. Odgovoru prilaga številna pisanja, naslovljena na policijo in sodišče.

4Preiskovalna sodnica je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP navedla, da je potrebno v zvezi z zahtevo za razširitev preiskave zaslišati obdolženca, izdati sklep o razširitvi preiskave (glede na podatke spisa ocenjuje, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana kazniva dejanja) in zaslišati predlagane priče. Ocenjuje, da bo preiskavo moč končati v roku dveh mesecev.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Za kazniva dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter po prvem in drugem odstavku 187. člena KZ-1, zaradi katerih je zoper obdolženca v teku kazenski postopek, je predpisana kazen nad pet let zapora. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je tako podan.

6Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da ob odločanju o predlogu za podaljšanje pripora preizkuša zgolj, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, ki ne temelji na dokazih, ki so prima facie nezakoniti ter ali so podani priporni razlogi. Ne ocenjuje pa zakonitosti in pravilnosti dela policistov ter sodišča, kakor tudi ne opravi celovite dokazne ocene, saj je ta v tej fazi pridržana prvostopenjskemu sodišču. Zato se do njegovih navedb v pisanjih naslovljenih na druge organe in preiskovalno sodnico, ki jih je priložil odgovoru na predlog za podaljšanje pripora, ne more opredeliti. Za odločitev o dokaznih predlogih je v tej fazi postopka pristojna preiskovalna sodnica, ki bo o njih vsebinsko odločila, saj je preiskava namenjena temu, da se dejansko stanje celovito razišče. V zvezi z obdolženčevim ugovorom, da slovensko sodišče ni krajevno pristojno za kazniva dejanja, izvršena na škodo B. B. in C. C. v Nemčiji, pa je pojasniti, da 29. člen ZKP omogoča sojenje slovenskemu državljanu, ki je kaznivo dejanje izvršil v tujini. Pristojno je sodišče na območju obdolženčevega prebivališča, ker je to na območju Ljubljane, je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

7Utemeljen sum, da je obdolženi A. A. storil poskus kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena v zvezi s členom 34. členom KZ-1 na škodo B. B., od katerega naj bi v zameno za kokain pričakoval oralni spolni odnos, ter kaznivi dejanji omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1, na škodo B. B. in C. C., katerima naj bi izročil konopljo in kokain, ponudil pa tudi kristalni metamfetamin, ter po drugem odstavku 187. člena KZ-1 na škodo mladoletnega D. D., kateremu naj bi omogočil uživanje konoplje je ugotovljen in obrazložen v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave. Po oceni Vrhovnega sodišča so v preiskovalnem postopku zbrani dokazi utemeljenost suma, kot temeljnega pogoja za odreditev in podaljšanje pripora, ki jih v bistvenem državna tožilka v predlogu povzame, utrdili in je tako sum storitve očitanih kaznivih dejanj še vedno podan.

8Pritrditi je državni tožilki, da obdolženčevo dosedanje življenje kaže na realno nevarnost, da bi se na prostosti skril in organom pregona ne bi bil dosegljiv ter se s tem izognil izvedbi kazenskega postopka. Obdolženec, ki ima stalno prebivališče prijavljeno na CSD Ljubljana Moste, je v času izvršitve kaznivih dejanj neprijavljen bival na naslovu v Medvodah, in izkazal določno prizadevanje, da policisti ne bi izvedeli za njegovo dejansko prebivališče, prav tako se je v tem času zadrževal na območju Nemčije in Avstrije, kjer prav tako nima urejenega oziroma prijavljenega naslova prebivanja, v Avstriji se predstavlja z različnimi imeni, uporablja osebne avtomobile, ki niso registrirani na njegovo ime, ter posluje preko družb, v katerih ni niti družbenik, niti zakoniti zastopnik. Za zaslišanje kot obdolženec v navedeni kazenski zadevi sodišču ni bil dosegljiv, saj je takoj ko je izvedel, za namen, da se pri njemu opravi hišna preiskava, našo državo zapustil, zato je bil zoper njega odrejen pripor. Prijet je bil v Republiki Avstriji in od tam predan naši državi. Navaja, da obdolženčevo ravnanje v preteklosti kaže na njegovo izogibanje organom pregona. Navedeno utemelji tudi z opisom njegovega ravnanja v februarju 2021, ko se ni odzval na svetlobne znake policistov PP Kamnik, da ustavi svoje vozilo, temveč je pobegnil in bil na podlagi obvestila naših policistov istega dne prijet v Avstriji. Tudi v kazenski zadevi, ki se je zoper njega vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII K 2805/2010 se je izogibal izvedbi kazenskega postopka in je sodišče imelo težave z zagotovitvijo njegove navzočnosti. Po oceni državne tožilke takšno obdolženčevo ravnanje kaže, da je način njegovega življenja prirejen temu, da ga ni mogoče izslediti in se skrije pred organi pregona, pri čemer najde tudi način, da neopaženo prečka državno mejo, kljub temu, da je zoper njega razpisana tiralica, saj se je kljub odrejenemu priporu na dan, ko je bilo razpisano zaslišanje priče P. nahajal pred hišo priče. Vse navedene okoliščine tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklepanje, da je podana realna nevarnost, da bi se obdolženec na prostosti skrival na način, da bi bival na neznanih naslovih, tudi v tujini in tako sodišču ne bi bil dosegljiv za izvedbo kazenskega postopka. Pri tem državna tožilka utemeljeno opozarja, da je bilo njegovo navzočnost v tem kazenskem postopku mogoče zagotoviti šele po tem, ko je bil zoper njega odrejen pripor in je bil prijet in predan s strani Avstrije. Ob tem ni mogoče spregledati, da naj bi obdolženec kljub temu, da je bil zoper njega odrejen pripor, neopaženo prišel pred hišo v Ljubljani, kjer stanuje priča P. in s tem tvegal, da bi bil s strani naših pravosodnih organov prijet. Navedbe njegovega zagovornika, da zagovornik podaja zavezo – obljubo, da obdolženec ne bo zapuščal kraja bivališča in da se bo redno odzival na vsakršne pozive sodišča, sklepa o obstoju realne nevarnosti, da bi se obdolženec skrival in sodišču ne bi bil dosegljiv, ne moreta omajati. Zagovornik ob tem ne navede, kje, na katerem naslovu bi bil obdolženec sodišču dosegljiv, saj ima začasno prebivališče prijavljeno na naslovu CSD Ljubljana Moste, kjer dejansko ne more bivati. Tako je po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora zoper obdolženca neogibno potrebno za učinkovito izvedbo kazenskega postopka.

9Tožilka v predlogu navaja, da se tudi okoliščine, na podlagi katerih je bil zoper obdolženca odrejen in podaljšan pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP niso v ničemer spremenile. Poudarja, da so neposredne priče obdolženčevemu izvrševanju kaznivih dejanj mladi oškodovanci, ki so zaradi svoje starosti, razmerja z obdolžencem in strahu pred njim v izrazito podrejenem odnosu napram obdolžencu in da so dovzetni za njegove vplive tudi zaradi strahu. Navaja, da je obdolženec že tekom predkazenskega postopka s telefonskimi klici in SMS sporočili poskušal vplivati na to, kako bodo oškodovani C. C., B. B. in D. D. pa tudi priča E. E., o svojem druženju z obdolžencem povedali policistom. Po uvedbi preiskave pa je poskusil vplivati na izpovedbo F. F., ki je bil v postopku pred preiskovalno sodnico zaslišan kot priča, na način, da naj bi se na dan njegovega zaslišanja pred preiskovalno sodnico, zjutraj nahajal pred njegovo hišo in tam tudi zvonil, kar je potrjeno s posnetkom nadzornih kamer, zadrževal pa se je tudi pred hišo pričinega prijatelja. Poudarja razliko v starosti obdolženca (63 let) ter prič, da gre za mlade, ki nimajo stabilnega družinskega zaledja, in so iz tega razloga ranljivi in čustveno labilni ter tako dovzetni za sugestije in strah. Poudarja, da bodo morale biti priče ponovno zaslišane na glavni obravnavi, kjer se bo ocenjevala njihova verodostojnost in lahko pride tudi do soočenja z obdolžencem. Vse izpostavljene okoliščine, to je, da naj bi obdolženec v predkazenskem postopku poskušal vplivati na izpovedbe oškodovancev C. C., B. B. in D. D., ter med postopkom na pričo F. F., pri čemer je državna tožilka ravno na podlagi izpovedbe te priče podala zahtevo za razširitev preiskave za kazniva dejanja, izvršena na njegovo škodo, kakor tudi ostalih v predlogu poudarjenih, zlasti osebnih okoliščin in lastnosti prič, je tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepanje, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost, poskušal vplivati na izpovedbe bistvenih obremenilnih prič in s tem ovirati potek kazenskega postopka. Pritrditi je državni tožilki, da se bo na glavni obravnavi ocenjevala verodostojnost prič, zato bodo v postopku ponovno zaslišane. Ob upoštevanju, da utemeljen sum izvršitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v pretežni meri temelji na izpovedbi prič, ki so osebnostno in čustveno labilne ter obdolženčeve domnevne nadrejenosti nad pričami tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da je za neoviran potek kazenskega postopka in zato, da bodo priče na sodišču lahko izpovedale neobremenjeno in po resnici, neogibno potrebno, da se obdolžencu pripor podaljša tudi iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti. Navedbe njegovega zagovornika, da so bile priče že zaslišane in da se na obstoj pripornega razloga koluzijske nevarnosti sklepa na podlagi obdolženčevega ravnanja za nazaj in je nevarnost zgolj hipotetična, ne more omajati, saj sklep o obstoju navedenega pripornega razloga temelji na obdolženčevih konkretnih dosedanjih ravnanjih tako v predkazenskem postopku, kakor tudi v kazenskem postopku. Obdolženec naj bi po navedbah prič poskušal nanje neposredno vplivati, kako naj izpovedujejo pred državnimi organi.

10Predlagateljica predlaga podaljšanje pripora tudi iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Obdolženec je specialni povratnik, saj je bil od leta 2006 dalje zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega prometa z mamili obsojen na zaporne kazni tako v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in nazadnje leta 2016 v Franciji, kjer mu je bila izrečena zaporna kazen šest let, pa ga tudi izrečene zaporne kazni niso odvrnile od izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj. Poudarja, da kazniva dejanja izvršuje na škodo mladoletnikov in mlajših polnoletnikov, ki jih pridobiva na način, da preko Študenskega servisa objavlja ponudbe za delo, pri čemer zanj dejansko ne opravljajo dela, temveč jih spravi v položaj da so od njega čustveno in tudi finančno odvisni, v zameno za to, da jim omogoči uživanje mamil pa od njih zahteva izvrševanje kaznivih dejanj, zlasti z mlajšimi fanti pa tudi spolna dejanja. Vse navedeno tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na realno nevarnost, da bi obdolženec z izvrševanjem kaznivih dejanj, s katerimi omogoča mladim iz socialno šibkih okolij uživanje mamil, nadaljeval. Obdolženec naj bi oškodovance pridobival na način, da objavi oglas za delo preko študentskega servisa, pa jih potem spravi v položaj, da jim omogoči uživanje mamil, v zameno za to, da sodelujejo pri izvrševanju kaznivih dejanj po členu 186. KZ-1, kakor tudi zaradi zagotovitve spolnih potreb obdolženca. Obdolžencu se očita, da naj bi od mladoletnega Novaka v zameno za mamilo pričakoval oralno spolno zadovoljitev, pri čemer ni mogoče spregledati, da je bil že pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (sodba Okrožnega sodišča v Kopru K 223/99 z dne 24. 10. 2001). Navedenega zaključka navedbe obdolženčevega zagovornika, da se obdolženec zaveda, da bi z morebitno ponovitvijo kaznivega dejanja bistveno poslabšal svoj položaj v kazenskem postopku, ne more uspešno omajati. Nenazadnje obdolženca do sedaj niti izrečene dolgoletne zaporne kazni niso odvrnile od ponavljanja istovrstnega kaznivega dejanja. Po oceni Vrhovnega sodišča je podaljšanje pripora zoper obdolženca neogibno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi, zlasti mladih iz socialno šibkih okolij, ki naj bi jim obdolženec omogočil uživanje mamil, s čimer hudo ogroža njihovo zdravje in jih napelje k odvisnosti od prepovedanih drog.

11Državna tožilka v predlogu navaja, da so obdolženčeva ravnanja, za katera je že v teku preiskava in tista, zaradi katerih je predlagala razširitev preiskave, tesno medsebojno povezana in da je zato bistveno, da se obravnavajo skupaj. Poudarja, da o zahtevi za razširitev preiskave še ni bilo odločeno iz procesnih razlogov, saj obdolženca glede na to, da je bil naši državi predan na podlagi ENP za izvedbo kazenskega postopka, zaradi katerega je že uvedena preiskava, za vodenje kazenskega postopka zaradi drugih kaznivih dejanj, varuje načelo specialnosti in je potrebno pridobiti soglasje države, ki je obdolženca predala. Poudarja, da je preiskovalna sodnica ocenila, da bo preiskovalna dejanja po zahtevi za razširitev preiskave lahko opravila v roku dveh mesecev, tožilstvu pa bo potrebno po zaključku preiskave v skladu z določbo drugega odstavka 184. člena ZKP omogočiti zadosten čas za pripravo ustreznega akta o tožilski odločitvi, zato predlaga podaljšanje pripora za tri mesece. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je preiskava do sedaj tekla zdržema, da pa še ni zaključena iz razloga, ker še ni odločeno o številnih dokaznih predlogih obdolženca, ki jih je podal na zaslišanju dne 13. 12. 2021, kakor tudi o njegovih pisno podanih dokaznih predlogih, ki jih prilaga tudi odgovoru na predlog za podaljšanje pripora. Namen kazenske preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca ali naj vloži obtožni akt ali ustavi postopek. Zato je pomembno, da se izvedejo tudi dokazi, ki obdolženca razbremenjujejo in bo o njegovih dokaznih predlogih zato potrebno vsebinsko odločiti. Ob upoštevanju razlogov, ki jih v predlogu navaja državna tožilka, ki poudarja tudi, da je vložila zahtevo za razširitev preiskave, da so očitki vsebinsko in personalno povezani in da je razlog da o njeni zahtevi še ni bilo odločeno procesne narave, pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da je soglasje za vodenje kazenskega postopka že podalo in razpisano zaslišanje obdolženca je predlog za podaljšanje pripora za tri mesece razumen in s tem obdolženčeva pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne bo kršena. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ob upoštevanju teže obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, s katerimi naj bi omogočal uživanje mamil mladim, tudi mladoletnikom, podaljšanje pripora sorazmerno z njegovo sicer ustavno varovano pravico do osebne svobode. Zato je obdolžencu podaljšalo pripor do 1. aprila 2022, do 10.00 ure.