VSRS Sklep VIII DoR 234/2021-6

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2020, za ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 28. 7. 2020 in da mu še traja, da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v obvezna zavarovanja od 28. 7. 2020 dalje do vrnitve na delo in mu za ta čas priznati delovno dobo ter obračunati in plačati nadomestilo za čas od 28. 7. 2020 do vrnitve na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočih neto zneskov tega nadomestila (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper to odločitev se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

– ali je sodišče v konkretnem primeru pri presoji, ali je bil tožniku omogočen zagovor, pravilno upoštevalo in pretehtalo vse okoliščine in sam vpliv bolniškega staleža na udeležbo na zagovoru in tako pravilno zaključilo, da bolniški stalež ni zadosten in opravičljiv razlog za odsotnost od zagovora in ga tako delodajalec ni bil dolžan prestaviti;

– katere so tiste okoliščine v predmetni zadevi, zaradi katerih tožena stranka tožniku naj ne bi bila dolžna omogočiti zagovora;

– ali je za ugotovitev razloga za izredno odpoved in začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistven trenutek, ko zakoniti zastopnik delodajalca uradno prejme zapisnik o alkoholiziranosti z natančnim podatkom o ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti ali pa zadošča trenutek, ko se slednji seznani, da je bil delavec pod vplivom alkohola, ne glede na stopnjo, zlasti glede na podane trditve zakonitega zastopnika delodajalca o ničelni toleranci do alkohola. Skratka ali mora razlog za izredno odpoved izhajati iz uradnih dokumentov ali pa zadošča, da zakoniti zastopnik delodajalca izve, da je bil delavec pod vplivom alkohola;

– ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče, to je policista Petra Topličanca, ki bi lahko pojasnil, ali je tožnik o svoji alkoholiziranosti povedal ostalim zaposlenim, med drugim tudi zakonitemu zastopniku tožene stranke;

– ali ugotovljena stopnja alkoholiziranosti 0,44 mg alkohola na liter izdihanega zraka pri tožniku predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali pa bi bilo potrebno ugotavljati tudi samo psihofizično stanje tožnika ob nezgodi in je torej sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza s pribavo zapisnika o tožnikovem zdravstvenem pregledu po nezgodi in z angažiranjem izvedenca alkoholometrične stroke, ki bi lahko razjasnila, kakšno je bilo kljub alkoholiziranosti psihofizično stanje tožnika ob škodnem dogodku.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.