VSL Sodba in sklep II Cp 2023/2021

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana zamudna sodba ter sklep potrdita.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predmet pravde je plačilo uporabnine za nepremičnine – zemljišča s stavbo na naslovu M. v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo in sodbo z dne 14. 12. 2020 naložilo tožencu plačilo 23.625 EUR s pripadki (I. točka izreka), zahtevek v presežku (za 675 EUR s pripadki) pa zavrnilo (II. točka izreka; ni izpodbijana s pritožbo). S sklepom z dne 1. 3. 2021¹ je tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov 1.234,64 EUR s pripadki.

2Toženec se pritožuje zoper obe odločbi. V pritožbi zoper zamudno sodbo med drugim navaja, da je leta 2018 sodišču odgovoril. Brezpredmetno je, da sodišče zahtevke A. A. naslavlja nanj. Njen polbrat B. B. je, ko je prišel iz zapora, stanoval v sporni hiši z desetinami narkomanov. Tožencu je B. B. oddajal parkirišče, kjer je toženec razdeljeval hrano socialno ogroženim. Predkupna pravica A. A. je pravna zvijača.

3V pritožbi zoper sklep navaja, da zamudna sodba še ni pravnomočna. A. A. težav s polbratom B. B. in njegovo dediščino ne bo mogla pridobitno rešiti.

4Tožnica je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

5Pritožbi nista utemeljeni.

Glede zamudne sodbe:

6Držijo pritožbene navedbe, da je toženec leta 2018 odgovoril na tožbo. Vendar je bilo to v nekem drugem sodnem postopku (opr. št. IV P 1531/2017 Okrajnega sodišča v Ljubljani). V tej pravdi Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila tožba vložena šele 19. 8. 2020, torej toženec leta 2018 nanjo ni mogel odgovoriti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bila v tej pravdi tožba vročena v odgovor 12. 10. 2020,² pritožba obrazloženo ne prereka. Prav tako ne dejstva, da na tožbo ni odgovoril. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je izpolnjen prvi pogoj iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku³ (pravilna vročitev tožbe v odgovor). Izpolnjevanja drugih dveh pogojev (da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, in da iz trditev izhaja utemeljenost zahtevka) pritožba obrazloženo ne prereka.

7V zvezi z zadnjim pogojem (sklepčnost tožbe) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da dejstvo, da toženec ni odgovoril na tožbo, po ZPP vzpostavi fikcijo (neizpodbitno domnevo), da so resnična dejstva, ki jih tožnik navaja v tožbi. Sodišče pa mora pred izdajo zamudne sodbe preveriti, ali zakon glede na tako zatrjevana dejstva predvideva pravno posledico, kakršno zahteva tožnik. Drugače povedano: sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na to vprašanje odgovorilo pritrdilno in po oceni sodišča druge stopnje je ta presoja pravilna. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.

8S pritožbenimi navedbami, da je »predkupna pravica A. A. njena pravna zvijača,« da je imenovana »na papirju še lastnica,« kaj se je dogajalo s hišo na M. in kaj je počel B. B., pritožnik izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Tega pritožbenega razloga glede na drugi odstavek 338. člena ZPP v pritožbi zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljavljati. Tudi pritožbene navedbe po razdeljevanju hrane socialno ogroženim in o toženčevem humanitarnem delovanju (ki je brez dvoma hvale vredno) ter o odnosih med tožnico, njenim polbratom in drugimi osebami niso v nobeni neposredni zvezi z zaključki sodišča prve stopnje, da so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in da iz trditev tožnice izhaja utemeljenost zahtevka v prisojeni višini.

9Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana zamudna sodba pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo zamudno sodbo (353. člen ZPP).

Glede sklepa o stroških:

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo jasno določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP (sklep o višini stroškov se izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari), vendar ta kršitev v ničemer ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Odločitev, da mora toženec tožnici povrniti stroške, je utemeljena na 154. členu ZPP (načelo uspeha v pravdi), odmere stroškov po višini pa pritožnik obrazloženo ne izpodbija. Navedbe o tem, da naj bi tožnica »nadlegovala sodišče,« da je zadeva »brezpredmetna« in o tožnici ter njenem polbratu B. B. so v pretežni meri nerazumljive, predvsem pa nimajo nobene zveze z odločitvijo sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov postopka.

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi sklep o stroških pravilen, pritožba pa ni utemeljena. Ker tudi glede tega sklepa niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

12Tožničina odgovora na pritožba nista pripomogla k rešitvi zadeve, zato mora tožnica sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ V uvodu sklepa je napačen datum 1. 3. 2020, kar pa je očitna pisna pomota, ki jo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravi s popravnim sklepom.
² V obrazložitvi izpodbijane sodbe je dvakrat (v 1. in 5. točki) zapisan napačen datum vročitve – 20. 10. 2020 – vendar se je pritožbeno sodišče z vpogledom v povratnico (pripeta k list. št. 23) prepričalo, da je pravilen datum vročitve 12. 10. 2020.
³ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.