VSRS Sklep II DoR 220/2009

Revizija se dopusti glede vprašanja pomena časovne komponente vznemirjanja lastnika v smislu 99. člena SPZ.

1Po tožbenih trditvah naj bi toženca vznemirjala tožečo stranko s tem, da sta 9. 4. 2008 nepooblaščeno vstopila v poslovne prostore tožeče stranke in nagovarjala delavce, da so ti za nekaj časa opustili delo. Sodišče je ugotovilo, da sta toženca bivša delavca tožeče stranke, ki je zaznala enkraten vstop tožencev na njeno nepremičnino. Presodilo je, da je šlo za enkratno dejanje, zato vznemirjanje ni bilo trajno ali ponavljajoče, tako da ni bilo podlage za negatorno zaščito po 99. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek prepovedi tožencema v bodoče kakorkoli posegati v nepremičnino – poslovne prostore – tožeče stranke.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in trdi, da v SPZ elementi trajnosti oziroma ponovitvene nevarnosti niso opredeljeni kot predpostavke, ki morajo biti podane za lastninsko varstvo. Teorija se je s tem vprašanjem ukvarjala trivialno, prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni, praksa višjih sodišča pa je različna.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zaradi odsotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča in torej zaradi razvoja prava preko sodne prakse v smislu 2. točke prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopustiti revizijo glede vprašanja pomena časovne komponente vznemirjanja lastnika v smislu 99. člena SPZ. Zato je po tretjem odstavku 367. c člena ZPP v tem obsegu revizijo dopustilo.