UPRS Sodba IV U 85/2018-21

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33110-16102/2016/3 z dne 18. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je zavrnil tožnikovo vlogo na Javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (1. točka izreka); odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da vlagatelj ob oddaji vloge dne 3. 3. 2017 ni imel poravnanih vseh zapadlih davkov in drugih obveznih dajatev v Republiki Sloveniji.

2Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Pojasnil je, da je podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 urejena v Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16 - v nadaljevanju Uredba) in Javnim razpisom za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih, MO4.1 (Uradni list RS, št. 74/16 in 11/17, v nadaljevanju Javni razpis). Skliceval se je na določbo 4. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, po kateri mora imeti vlagatelj poravnane vse davčne obveznosti do države. Z vpogledom v prvostopenjski spis je bilo ugotovljeno, da je v prijavnem obrazcu vlagatelj podal izjavo, da ima na dan oddaje vloge na Javni razpis poravnane vse davčne obveznosti do države in da s podpisom soglaša, da Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja preveri podatke iz te izjave. Prav tako je v prijavnem obrazcu „Izjava vlagatelja“ z dne 3. 3. 2017 vlagatelj s podpisom potrdil, da je seznanjen s pogoji in obveznostmi iz Javnega razpisa in dovoljuje uporabo osebnih podatkov in podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost iz uradnih evidenc.

3Na podlagi 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in pooblastila vlagatelja je prvostopenjski organ pridobil potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) št. DT 0211-39005/2017-5 04-141-09 z dne 22. 9. 2017, iz katerega izhaja, da na dan oddaje vloge vlagatelj nima plačanih vseh evidentiranih davkov in drugih obveznih dajatev, ki jim je 3. 3. 2017 potekel rok plačila. Pritrdil je ugotovitvi, da je potrdilo treba šteti kot javno listino in dejstva navedena v njej kot resnična. Tudi sicer je pritožnik navedel, da ni vedel za obstoj dolga iz naslove dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zavrnil je očitek, da bi prvostopenjski organ vlagatelja lahko pozval k dopolnitev vloge, ker je bila vloga popolna in razumljiva. Prav tako prvostopenjski organ ni imel podlage, da bi po prejemu vloge pritožnika opozoril na neizpolnjevanje pogojev, saj po ZUP prvostopenjski organ odloča, ko je vloga popolna. Prav tako od organa ni pričakovati, da bo pritožniku dajal konkretne predloge za nadaljnje dokazovanje posameznega dejstva in ga pozival in usmerjal pri predlaganju dokazov.

4Ker pritožnik v obravnavani zadevi ni izkazal, da je imel v času oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti do države, pogoj iz Javnega razpisa ni bil izpolnjen. Pritožnik je bil še pred oddajo vloge seznanjen s tem, kakšne obveznosti in kakšne pogoje za sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva mora izpolnjevati in je te pogoje sprejel. V konkretni zadevi je bilo odločeno na podlagi podatkov, ki jih je pritožnik posredoval skupaj z vlogo, pri čemer je pritožnik podpisal tudi izjavo, da je seznanjen s pogoji in obveznostmi iz javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi prijavljeni vlagatelji enakopravno obravnavani, zato bi bila razlaga, kot je predlaga pritožnik, posegla v enako obravnavo vseh vlagateljev.

5Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da so ugotovitve prvostopenjskega organa napačne in zmotne. Pojasnjuje, da je imel vse do leta 2016 oziroma do 30. 12. 2016 registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, iz katere naj bi tudi izviral dolgovani znesek 23,44 EUR. Dne 30. 12. 2016 je tožnik na UE Slovenske Konjice podal vlogo za razveljavitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ga je upravna enota razveljavila 3. 1. 2017. Do tedaj je imel tožnik poravnane vse obveznosti. To stanje je preverila in potrdila tožnikova računovodkinja. Tožnik je bil torej v dobri veri, da FURS-u ne dolguje ničesar, saj je tedaj dejansko imel poravnane vse obveznosti, ki jih je običajno poravnaval med 20. in 30. v mesecu. Bil je neprijetno presenečen, ko je 7. 3. 2017 sprejel opomin za dolg 23,44 EUR, ki ga je po pojasnilu, da gre za dolg iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji, tudi poravnal. Z obrazložitvijo drugostopenjskega organa se ne strinja, ker bi dolg, če bi mu bil znan, poravnal takoj, tako pa je obvestilo o dolgu prejel šele 7. 3. 2017, po oddaji vloge za subvencijo 3. 3. 2017 in v dobri veri, da ima vse obveznosti poravnane.

6Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Poudarila je, da tožnik v obravnavani zadevi ni izkazal, da je imel na dan oddaje vloge poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v RS, zato ni bil izpolnjen pogoj iz Javnega razpisa, kar potrjuje tudi potrdilo FURS z dne 22. 9. 2017. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

7Tožba je utemeljena.

8Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v zadevi sporna zavrnitev tožnikove vloge na Javni razpis za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih, MO4.1, ki v točki 4.1.4. določa, da mora imeti upravičenec, skladno 4. točko 7. člena Uredbe, ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti.

9V zadevi je med strankama upravnega spora sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala podatek iz potrdila FURS, št. DT 0211-39005/2017-5 04-141-09 z dne 22. 9. 2017, da tožnik ob vložitvi vloge na Javni razpis dne 3. 3. 2017 ni imel poravnanih vseh evidentiranih davkov in drugih obveznih dajatev v višini 22,68 EUR in posledično tožnikovo vlogo za pridobitev sredstev zavrnila.

10Sodišče ugotavlja, da gre za obveznosti, ki v navedenem potrdilu niso specificirane, izvor dolga pa je tožnik pojasnil v pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega organa, ki ji je priložil opomin FURS-a št. DT 42902-15/2017-15875, v katerem je bil tožnik pozvan k plačilu skupnega zneska dolga v višini 23,44 EUR. Iz opomina izhaja, da gre za obveznosti iz naslova obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 1. 2017 v višini 15,07 EUR in 8.31 EUR na podlagi odločbe o odmeri prispevkov.

11Izvor spornega dolga, ki ga torej upravna organa v odločbah nista navedla, ne po višini ne po izvoru, predvsem pa se do njega ni opredelila tožena stranka v pritožbenem postopku, je tožnik dokazoval tudi na ustni obravnavi. Pojasnil je, da za obstoj dolga v času vložitve vloge ni vedel, ker je opomin FURS v višini 23,44 EUR dobil šele po vložitvi vloge. Prav tako je pred vložitvijo vloge sam in preko svoje računovodje preveril, ali ima poravnane vse obveznosti in vlogo oddal šele po informaciji, da so le te poravnane. V dokazne namene je sodišču predložil tudi potrdilo FURS št. DT 42900-2081272016-2 04-141-09 z dne 24. 3. 2016, iz katerega izhaja, da na dan 24. 3. 2016 ni imel neporavnanih davčnih obveznosti.

12V obravnavani zadevi torej izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ob vložitvi vloge ni imel poravnanih vseh davčnih obveznosti, katerih in v kakšni višini pa se upravna organa, kljub temu, da je tožnik v pritožbi opozoril, da gre za obveznosti v višini 23,44 EUR, da dolg izvira iz (ukinjene) dopolnilne dejavnosti na kmetiji in priložil opomin FURS z dne 4. 3. 2017, iz katerega je razvidno, da gre za dolg iz naslova obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ, nista opredelila.

13Sodišče ob nespornem dejstvu, da sta tako Uredba, kot Javni razpis zahtevala, da vlagatelji ob vložitvi vloge nimajo neporavnanih davčnih obveznosti do države, pojasnjuje, da je ugotovitev, ali je ta pogoj izpolnjen, vezana na ugotovitev, za kakšno vrsto obveznosti v primeru (evidentiranega dolga) gre in nadaljnjo presojo, ali dolg iz naslova neporavnanih prispevkov za socialno varnost (kar zatrjuje tožnik) predstavlja davčno obveznost do države.

14Sodišče v tej zvezi opozarja na odločitev Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi I U 972/2018-11 z dne 21. 2. 2019 (in ga sodišče povzema kot sestavni del svoje obrazložitve), že zavzelo stališče, da se pogoj, ki izhaja iz določb Javnega razpisa in Uredbe in ki določa, da mora imeti vlagatelj ob oddaji vloge poravnane vse davčne obveznosti do države, po presoji sodišča ne more nanašati na obveznosti iz naslova socialnega varstva. Davki in prispevki niso istovrstne dajatve, kar izhaja tudi iz sklepa Gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani (sklep Cst 114/2016 z dne 1. 3. 2016), ki razliko med davki in prispevki utemeljuje z navedbo, da se davki odmerjajo na primer od prometa blaga in storitev oziroma drugih transakcij (3. člen ZDDV-1), pri fizičnih osebah pa tudi v obliki dohodnine po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Po drugi strani pa obvezni prispevki pomenijo plačilo za različne oblike obveznega zavarovanja. Podlaga za njihovo obračunavanje je med drugim določena v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), kamor uvrščamo prispevke iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja iz naslova starševskega varstva in zaposlovanja (prispevki za socialno varnost, prvi odstavek 1. člena ZPSV). Davek pa je po drugem odstavku 2. člena ZDavP-2 vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Tretji odstavek navedene določbe, ki določa, da če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo med drugim tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek), pa ne pomeni, da je prispevke prav tako treba uvrščati med davke, kot zmotno meni toženka, ampak da za njihovo obračunavanje, odmero, plačevanje in podobno veljajo postopkovne določbe ZDavP-2. Pojma davek in prispevek za socialno varnost in druge dajatve, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna EU in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obveznost, pa loči tudi 1. točka 2. člena Zakona o finančni upravi (ZFU), ko opredeljuje, kaj vključuje pojem javna dajatev.

15Ob upoštevanju zgoraj navedenega stališča sodišče tudi v obravnavani zadevi meni, da se pogoj poravnanih davčnih obveznosti do države ob oddaji vloge na podlagi 4.1.4. točke Javnega razpisa v konkretni zadevi ne nanaša na prispevke za socialno varnost, zato je v zadevi toliko bolj pomembno, da v obravnavani zadevi upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovi vir oziroma vrsto dolgovane obveznosti. Ker tega upravna organa (niti v pritožbenem postopku) nista ugotovila, po presoji sodišča nista v celoti ugotovila za odločitev pomembnih dejanskih okoliščin (138. člen ZUP), ki bi omogočila zakonito in pravilno odločitev, kar pomeni, da je bilo po presoji sodišča dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi ta presoja utemeljena toliko bolj, ker je tožnik sodišču predložil potrdilo FURS št. DT 42900-20812/2016-2 04-141-09 z dne 24. 3. 2016, v katerem je FURS tožniku potrdil, da ima na dan izdaje potrdila plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatev, in pojasnil, da so se za namen izdaje potrdila preverjale samo davčne obveznosti.

16Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

Ker je tožnik s tožbo uspel, je bilo treba odločiti tudi o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Priglašene stroške za tožbo je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je tožnici dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožnici po uradni dolžnosti