VSC Sklep I Ip 413/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga zoper dolžnika, dovolilo izterjavo: a) glavnice v znesku 3.638,89 EUR, b) vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka za izpolnitev, in sicer z izvršilnimi sredstvi, ki so navedene v predmetni točki izreka (I. točka izreka). Prav tako je sodišče prve stopnje določilo izvršitelja (II. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo upnikov predlog za izvršbo (III. točka izreka) in sklenilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 204,32 EUR izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

2Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu, izrecno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da izpodbija I.a) točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kjer je sodišče odločilo, da se izvršba dovoli zaradi izterjave glavnice v znesku 3.638,89 EUR. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo njegov predlog za izvršbo v predlaganem obrestnem delu. Sodišče prve stopnje je namreč napačno pojasnilo, da iz sklepa o končanju postopka osebnega stečaja St 4833/2014 z dne 13. 12. 2020, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, ne izhajajo zamudne obrasti. V 4. točki izreka predmetnega sklepa je odločeno, da mora dolžnik upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke izreka, pri čemer pa se v tej točki navaja, da je o znesku terjatev, ki v postopku niso bile plačane, odločeno tako, kot izhaja iz seznama neplačanih terjatev z dne 28. 12. 2020. Iz predmetnega seznama pa izhaja tako neplačana terjatev upnika v znesku 3.638,89 EUR, kot tudi da od neplačanega dela terjatve tečejo zakonske zamudne obresti od 2. 12. 2020 dalje do plačila. Upnik tako ocenjuje, da je potrebno predlogu za izvršbo ugoditi tudi v tem delu. Priglaša pritožbene stroške.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba je utemeljena.

5Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je upnikovo pritožbo obravnavalo kot pritožbo zoper zanj neugodno III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kot tudi sicer v celoti izhaja iz njegovih pritožbenih navedb, čeprav v pritožbi izrecno navaja, da izpodbija I.a) točko izreka. V predmetni točki je namreč sodišče prve stopnje njegovemu predlogu za izvršbo ugodilo za izterjavo glavnice v znesku 3.638,89 EUR, zato po izpodbijanju tega dela izreka nima pravnega interesa in pritožba zoper I.a) točko izreka ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ in prvim odstavkom 9. člena ZIZ).

6V obravnavani zadevi je upnik 8. 10. 2021 zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju o končanju postopka osebnega stečaja St 4833/2014 z dne 30. 12. 2020 in seznama neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 12. 2020, pri čemer je zahteval izterjavo denarne terjatve v znesku 3.638,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2020 dalje do plačila. Iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izterjavo obresti zavrnilo iz razloga, ker iz izvršilnega naslova ne izhaja terjatev za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice.

7Upnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o odsotnosti izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice. Pri tem se pravilno sklicuje, da zakonske zamudne obresti od 2. 11. 2020 od zneska glavnice izhajajo iz seznama priznanih neplačanih terjatev z dne 28. 12. 2020, ki je v skladu s 3. točko sklepa St 4833/2014 z dne 30. 12. 2020 njegov sestavni del. Sodišče prve stopnje je tako v tem delu napačno uporabilo določbo prvega odstavka 17. člena ZIZ, ki določa, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

8Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in III. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj v tem delu ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo ob upoštevanju zgornjega izhodišča. Sodišče druge stopnje samo namreč ne more spremeniti sklepa o izvršbi na način, da dovoli izvršbo še za dodatno terjatev, t. j. za terjatev na plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 2. 11. 2011, saj bi bila s pravnomočnostjo odločbe sodišča druge stopnje dolžniku odvzeta pravica do ugovora kot edinega pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno (drugi in sedmi odstavek 9. člena ZIZ, prvi odstavek 53. člena ZIZ in 25. člen Ustave RS).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.