VSM Sklep IV Kp 4497/2016

I. Pritožba obsojenega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II Kr 4497/2016 z dne 22. 10. 2021 na podlagi tretjega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo predlog obsojenega A. A. za nadomestitev kazni zapora šest mesecev po sodbi II Kr 4497/2016 z dne 23. 10. 2018 z zaporom ob koncu tedna, ki ga je podal 21. 9. 2021. Sklep temelji na ugotovitvi, da obsojenec v času vložitve predloga za tako imenovani vikend zapor ni zaposlen in zato ne izpolnjuje formalnega pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki mora biti podan za takšen način prestajanja zaporne kazni. Obsojenec namreč lahko še naprej dela in prebiva doma le, če je določeno delo že opravljal pred nastopom kazni in mu ob nastopu zaporne kazni delovno razmerje ni prenehalo, zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri nekdanjem oziroma potencialnem delodajalcu, kot je v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja izpolnitve tega pogoja.

2Obsojenec je po prejemu navedenega sklepa sodišču prve stopnje po elektronski pošti poslal vlogo, ki ji je priložil pogodbo o zaposlitvi v nemškem jeziku, iz nje pa smiselno izhaja, da sodišču predlaga, da njegovemu predlogu za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je obsojenca, ker vloga, ki jo je poslal sodišču po elektronski pošti, ni bila podpisana, pozvalo, da jo dopolni tako, da jo podpiše. Na zahtevo za dopolnitev vloge je obsojenec odgovoril z vlogo, ki ji je priložil pogodbo o zaposlitvi z ostalo dokumentacijo, prevedeno iz nemškega v slovenski jezik, v njej pa je navedel, da ni vložil pritožbe zoper sklep, temveč je sodišču po elektronski pošti posredoval zgolj manjkajočo dokumentacijo. Navedeno vlogo, ki jo je podpisal, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot dopolnitev pritožbe ter pritožbenemu sodišču spis poslalo v pristojno odločanje.

5Pregled zadeve je pokazal, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Obsojenec v času, ko je podal predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, ni bil zaposlen in tako ni izpolnjeval pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v sklepu. ZIKS-1 v prvem odstavku 12. člena določa, da se pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij (prva alineja), ali če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti (druga alineja).

6Ker obsojeni A. A. v času podaje predloga ni bil zaposlen in zato ni bil izpolnjen formalni pogoj, da bi bilo mogoče predlogu ugoditi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi presojalo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna, pritožba obsojenca pa neutemeljena.

7Obsojenec je pritožbi priložil v slovenski jezik prevedeno pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 10. 2021, sklenjeno torej po odločitvi sodišča prve stopnje. Presoja, ali je obsojenec zaposlen, in nadalje, ali je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, pa ni v pristojnosti pritožbenega sodišča, temveč sodišča prve stopnje. Obsojenec lahko zato pred sodiščem prve stopnje, če meni, da oba pogoja izpolnjuje, ponovno poda predlog, da se kazen zapora izvrši z zaporom ob koncu tedna.

8Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Ker je obsojenec na prestajanju zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).