UPRS Sodba I U 6/2019-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo tožeče stranke za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge št. .... Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka na podlagi podatkov, ki jih je posredovala tožeča stranka, in dokumentov, ki jih je pridobila v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP), ugotovila, da je tožeča stranka podala zahtevo za verifikacijo devizne vloge št. ..., ki se ne nanaša na terjatev do A. d.d., podružnice B. ali do A. d.d., podružnice C. temveč na terjatev do A. d.d., banke D., zato ni predmet postopka verifikacije skladno z določili ZNISESČP. Glede na to, da je zahtevo vložila oseba, ki se v skladu z ZNISESČP ne more šteti za upravičenca in zato tudi ne more biti stranka postopka, je zahtevo na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se po četrtem odstavku 7. člena ZNISESČP uporablja, razen če je v tem zakonu določeno drugače, zavrgla.

2Tožeča stranka vlaga tožbo, ker se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Navaja, da je v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji št. 60642/08 (v nadaljevanju Zadeva Ališić in drugi) navedeno, da mora Republika Slovenija bosanskim varčevalcem omogočiti enako obravnavo kot slovenskim varčevalcem, kar pomeni, da je tudi bosanskim varčevalcem treba priznati zakonsko in ustavno varovano pravico do premoženja. Enako je ESČP Republiko Slovenijo večkrat opozorilo, da mora spoštovati Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic (v nadaljevanju Konvencija), ki v 1. členu Protokola določa pravico do varstva premoženja. Zatrjuje, da je dokazala, da ima terjatev do A. d.d., zato je tožena stranka v skladu s sodbo ESČP v Zadevi Ališić in drugi njeno terjatev dolžna plačati. Toženi stranki očita, da s postavljanjem pogoja, pri kateri podružnici A. d.d. se je terjatev nahajala ali kaj je zapisala v ZNISESČP, krši Konvencijo in sodbo ESČP v Zadevi Ališić in drugi. Sodišču predlaga, da naj po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna izplačati neizplačano staro devizno vlogo, podredno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži izdajo informativnega izračuna. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene, saj je bilo v verifikacijskem postopku ugotovljeno, da tožeča stranka zahteva verifikacijo devizne vloge št. ... A. d.d., banke D. (torej ni šlo za neizplačano staro devizno vlogo, iz katere bi imela tožeča stranka pravice po ZNISESČP), kar ni predmet postopka postopka verifikacije, skladno z določili ZNISESČP. Tožeče stranke tako ni bilo mogoče šteti za upravičenko v smislu določil ZNISESČP, zato je njeno zahtevo zavrgla. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5Pravno podlago izpodbijane odločitve v obravnavani zadevi predstavljajo določbe ZNISESČP, ki določajo način izvršitve sodbe ESČP v Zadevi Ališić in drugi.

6Po prvem odstavku 6. člena ZNISESČP je upravičenec po tem zakonu fizična oseba, ki ima terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge, kot je definirana v 2. členu tega zakona. Po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP je neizplačana stara devizna vloga po tem zakonu stanje terjatev fizične osebe do A. d. d., podružnica B., in A. d.d., podružnica C. na deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. decembra 1991, vključno s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma, zmanjšano za izplačila posamezne podružnice A. d.d. ali kogarkoli drugega po tem datumu, za neplačane obveznosti varčevalca do podružnice ali Banke in za izplačane ali poravnane zneske po 31. decembru 1991 na katerikoli podlagi (prvi odstavek).

7Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v postopku pred toženo stranko zahtevala verifikacijo devizne vloge št. ... A. d.d., banke D., sporno pa je, ali predmetna vloga predstavlja neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP in, ali zanjo odgovarja Republika Slovenija.

8Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ustrezno obrazložila, zakaj šteje, da vloga št. ... ni neizplačana stara devizna vloga iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP. Kot je tožena stranka navedla v izpodbijanem sklepu, je na podlagi podatkov, ki jih je posredovala tožeča stranka in na podlagi podatkov in dokumentov, ki jih je toženi stranki skladno z 9. členom ZNISESČP dala A. d.d., tožeča stranka ni zahtevala verifikacijo devizne vloge podružnice B. ali C., ampak je zahtevala verifikacijo devizne vloge A. d.d., banke D. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna devizna vloga ne ustreza opredelitvi neizplačane stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj kot rečeno, ne gre za devizno vlogo podružnice B. ali C. Navedeno pomeni, da terjatev, ki jo v obravnavanem postopku uveljavlja tožeča stranka ni terjatev do Banke, za katero bi odgovarjala Republika Slovenija na podlagi določb ZNISESČP. Odločitev tožene stranke, da zahtevo tožeče stranke zavrže na podlagi 129. člena ZUP, ki se uporablja na podlagi četrtega odstavka 7. člena ZNISESČP, saj tožeča stranka ne uveljavlja upravičenja po določbah ZNISESČP, je pravilna in na zakonu utemeljena.

9Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da Republika Slovenija s postavljanjem pogoja, pri kateri podružnici Ljubljanske banke se je terjatev nahajala ali kaj je zapisala v ZNISESČP, krši Konvencijo in sodbo ESČP v Zadevi Ališić in drugi Kar zadeva ostale varčevalce, je bila Republiki Sloveniji s sodbo ESČP v Zadevi Ališić in drugi naložena obveznost, da mora pod nadzorom Odbora ministrov sprejeti potrebne ukrepe na nacionalni ravni, vključno s spremembami zakonodaje, da bodo lahko Ališićeva, Sadžak in vsi drugi, ki so v enakem položaju kakor onadva, dobili izplačane „stare devizne vloge“ pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank. Republika Slovenija je to obveznost izpolnila s sprejemom ZNISESČP in posamičnim upravnim odločanjem na njegovi podlagi. Ustreznost sprejete sheme potrjuje Končna resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 15. 3. 2018, iz katere izhaja, da je Republika Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe, in s tem spoštovala sodbo ESČP v Zadevi Ališić in drugi v smislu 46. člena Konvencije.

10Glede na navedeno je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, prav tako pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

11Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj pravno odločilno dejansko stanje med strankama ni sporno (to je, da je tožeča stranka zahtevala verifikacijo devizne vloge A. d.d., banke D.). Tožeča stranka na podlagi navedenega v tem postopku, tudi v primeru, če ji res predmetna vloga ni bila izplačana, ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, zato bi bilo dokazovanje takih dejstev v nasprotju z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopkov, o svojih pravnih naziranjih v zvezi z uporabo materialnega prava pa se je lahko in se tudi je izrekla v tožbi.