VSRS Sklep VIII Ips 507/2007

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16. 2. 2006 v delu, v katerem je bila zavržena zahteva tožnice za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V nadaljevanju je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 5. 11. 2003 in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati zakonite zamudne obresti od razlik med prejetimi zneski akontacije pokojnin in pripadajočimi starostnimi pokojninami v skupni izračunani višini 156.619,66 SIT (653,56 EUR) ter ji povrniti stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka deloma spremenilo tako, da je besedilo „zakonite zamudne obresti“ nadomestilo z besedilom „odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti“. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu točke 1, v nespremenjenem delu točke 3 in točke 4 izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je tudi, da tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

3Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Med drugim opozarja na določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) in v zvezi s tem, da sodišče druge stopnje ni odločalo o dopustitvi revizije. Zato meni, da je ta dopuščena. Z dokončno odmero pokojnine tožnici je tožena stranka počakala do pravnomočne odločitve v socialnem sporu med tožničinim delodajalcem in toženo stranko, pri odmeri akontacije starostne pokojnine pa je upoštevala nesporne podatke o tožničinih plačah. Dejstvo, da je bila tožnici izplačana akontacija starostne pokojnine, kasneje pa ji je bil določen nov znesek te pokojnine, ne predstavlja situacije iz drugega odstavka 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.). Tožena stranka bi bila dolžna tožnici izplačati odškodnino v višini zamudnih obresti le, če bi bilo o pravici za nazaj odločeno z odločbo o priznanju pravice druge stopnje ali z odločbo sodišča, ne pa v primeru, ko je bilo o pravici za nazaj odločeno z odločbo prve stopnje.

4V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni dovoljena.

6Predmet spora je dejansko le še odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od razlik med prejetimi zneski akontacije pokojnine in zneski starostne pokojnine v skupni višini 653,56 EUR ter v zvezi s tem tudi odločitev o odpravi odločbe tožene stranke v delu, v katerem je zahtevek tožnice za izplačilo zakonskih zamudnih obresti zavrgla. Gre za odločitev o premoženjskem socialnem sporu, v katerem je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, to pa je, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Glede na navedeno vrednost prisojene odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti na podlagi drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, je očitno, da vrednost spora ne presega revizijskega minimuma, torej vrednosti, pri kateri bi bila revizija dovoljena že po samem zakonu.

7Kolikor revizija ni dovoljena že po zakonu, je dovoljena le, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). Če jo sodišče ne dopusti, to pa je tudi v primeru, ko o njeni dopustitvi ne odloči, revizija ni dovoljena. Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je v takem primeru revizija dopuščena.

8Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka predlagala izdajo dopolnilne odločbe oziroma sklepa o dopustitvi revizije (ob smiselni uporabi določbe 325. člena ZPP). Ni podlage, da bi o tem namesto sodišča druge stopnje odločalo Vrhovno sodišče.

9Revizija glede na vrednost predmeta spora po zakonu torej ni dovoljena. Ker jo sodišče druge stopnje tudi ni dopustilo, je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zato jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.