VSRS Sklep II DoR 163/2009

Predlog se zavrne.

1Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je dolžan tožeči stranki plačati 4.600,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 1997 do 1. 1. 2002. Meni, da je odločitev vrhovnega sodišča pomembna za razvoj prava preko sodne prakse, gre pa tudi za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Vztraja pri ugovoru zastaranja in da je bila škoda znana že takrat, ko je bil narejen zapisnik o poškodbi oziroma prijava o poškodbi vozila. Ugovor zastaranja je podal v odgovoru na tožbo in pri tem povzemal listinsko dokumentacijo v spisu, ki jo je s tožbo v spis vložila tožeča stranka. Glede pravilne uporabe materialnega prava, tj. šestega odstavka 360. člena Zakona o obligacijskih razmerjih se sklicuje na sodbe III Ips 68/2005, II Ips 327/97 in II Ips 502/97, glede upoštevanja relevantnega procesnega gradiva strank pa na sodbo II Ips 245/2005. Uveljavlja tudi razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in sicer 4. in 217. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. O vprašanju zastaranja terjatev pri zavarovalni pogodbi je že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje tudi toženec, in odločitev v obravnavani zadevi ni v nasprotju s to prakso. Prav tako je v skladu s to prakso odločitev o v predlogu izpostavljenih procesnih vprašanjih.

3Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.