UPRS sklep U 1292/2008

Tožba se zavrže.

Z izpodbijano odločbo je Občinski inšpektorat Mestne občine Koper tožeči stranki naložil, da mora v roku deset dni po prejemu odločbe odstrani postavljeni montažni objekt – garažo na zemljišču s parc.št. ... k.o. ..., v naravi javno dobro v lasti MO Koper, brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (1. točka izreka). Pod 2. točko izreka je zavezanko opozoril, da bo opravljena upravna izvršba, če v postavljenem roku ne bo izpolnila obveznosti iz 1. točke izreka. Pod 3. in 4. točko je še odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Župan Mestne občine je kot drugostopni organ pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. Ker je imela odločba organa druge stopnje napačen pravni pouk, kar je organ naknadno ugotovil, je dne 9. 5. 2008 izdal sklep, s katerim je popravil pravni pouk odločbe druge stopnje.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Upravni spor se začne s tožbo, ki jo je potrebno vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (1. odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica je zoper drugostopenjski odločbi in zoper prvostopenjsko odločbo po odvetniku vložila tožbo priporočeno po pošti dne 2. 6. 2008. Iz povratnice o vročitvi drugostopenjske odločbe št. ... z dne 9. 4. 2008 pa je razvidno, da je bila ta odločba tožnici po njenem odvetniku vročena dne 14. 4. 2008. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je začel teči dne 15. 4. 2008 in se je iztekel v sredo 14. 5. 2008, medtem ko je bila tožba vložena priporočeno po pošti šele 2. 6. 2008, to je po preteku zakonskega tridesetdnevnega roka, torej prepozno.

Na navedeno ne more vplivati niti dejstvo, da je organ druge stopnje izdal popravni sklep št. ... z dne 9. 5. 2008, ki je bil odvetniku vročen dne 16. 5. 2008, torej po pravnomočnosti odločbe št. ... z dne 9. 4. 2008, in s katerim je organ druge stopnje popravil pravni pouk takrat že pravnomočne odločbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso se na podlagi določb 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko po izdaji in vročitvi odločbe ter tudi še po njeni pravnomočnosti (sodba VS RA U 988/94 z dne 6. 11. 1996) popravljajo pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Praviloma se odločbe sicer popravljajo zgolj v izreku, saj samo ta del odločbe postane dokončen, pravnomočen ter izvršljiv ter lahko vpliva na pravni položaj stranke. Pomote v drugih delih odločbe pa se lahko popravijo, če ima stranka za to upravičen interes (Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, stran 429). Glede tega sodišče še pripominja, da se v primeru, ko je pravni pouk v odločbi napačen, lahko stranka ravna tako po veljavnih predpisih kot tudi po danem pravnem pouku, pri čemer to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic (4. odstavek 215. člena ZUP). Ker pa se je poprava pravnega pouka v predmetni zadevi nanašala le na popravo navedbe akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, medtem ko je bil rok za vložitev tožbe pravilno naveden že v prvotnem pravnem pouku (in je tudi v popravljenem pravnem pouku ostal enak), sodišče zaključuje, da je bil prvotni pravni pouk v tem delu pravilen, zato bi se morala tožnica ravnati po njem. Ker je bila tožba vložena po preteku tridesetdnevnega roka, je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo na podlagi določb 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.