VSRS Sklep VIII DoR 214/2021-6

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 10. 10. 2019 in 30. 4. 2019 ter da se ji prizna pravica do dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 in da je tožena stranka dolžna izdati v roku 30 dni odločbo o odmeri višine dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 dalje (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

3Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

- ali je Višje delovno in socialno sodišče ravnalo materialnopravno pravilno in zakonito, ko je zavrnilo tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo in ji s tem odreklo pravico do dodatka za nego otroka iz razloga, ker pri njenem otroku ni potrjenih alergij na vsaj tri osnovna živila, čeprav je bilo v postopku ugotovljeno, da ima tožničin otrok potrjeno alergijo na dve osnovni živili, od tega izjemno hudo alergijo na mleko anafilaktičnega tipa, zaradi katere ima tožnica tudi bistveno višje stroške, kot jih imajo starši, katerih otroci imajo sicer potrjeno alergijo na vsaj tri osnovna živila, vendar v bistveno blažji obliki;

- ali je Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik) izvotlil pravico do dodatka za nego otroka, ki je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov takega otroka, ker seznam težkih kroničnih bolezni in stanj kot priloga tega Pravilnika ne razlikuje med blažjimi, težjimi in posebej težkimi oblikami alergije, čeprav je ugotovljeno in nenazadnje tudi splošno znano, da so življenjski stroški pri hujših oblikah alergije nujno višji, kot pri blažjih oblikah alergije;

- ali bi bilo mogoče določila Pravilnika in njegovega seznama ob upoštevanju dejstva, da ZSDP-1 pravico do dodatka za nego otroka predvideva oziroma namenja kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina s takim otrokom, uporabiti teleološko razlago in šteti, da je blažja oblika alergije na vsaj tri osnovna živila ekvivalent izjemno hudi alergiji anafilaktičnega tipa na eno osnovno živilo, s katero so ugotovljeno povezani višji življenjski stroški kot s preživljanjem otroka z blažjo obliko alergije na tri osnovna živila;

- ali je Višje delovno in socialno sodišče ravnalo materialnopravno pravilno s tem, ko je zavzelo stališče, da je tožničin predlog za uporabo instituta exceptio illegalis v predmetni zadevi neutemeljen;

- ali so bili v predmetni zadevi zato, ker Pravilnik in njegova priloga ne ločita med blažjimi, težjimi in posebno težkimi oblikami alergije, izpolnjeni pogoji iz 125. člena Ustave RS za uporabo instituta exceptio illegalis;

- ali je Višje delovno in socialno sodišče kršilo pravila pravdnega postopka s tem, ko svoje odločitve, da Pravilnik ni izvotlil pravice do dodatka za nego otroka, ni s popolnoma ničemer obrazložilo (zaradi česar je tudi ni mogoče preizkusiti);

- ali je materialnopravno pravilna presoja Višjega delovnega in socialnega sodišča, da Pravilnik ni v neskladju z Ustavo RS in ZSDP-1;

- ali obstajajo razumni razlogi za to, da se otroka oziroma starša otroka z najhujšo možno obliko alergije, to je alergijo anafilaktičnega tipa na sicer na eno osnovno živilo (s preživljanjem katerega so dokazovano povezani višji stroški kot s preživljanjem otroka, ki ima potrjeno blažjo obliko alergije na tri osnovna živila), obravnava slabše kot otroka oziroma starša otroka s potrjeno blažjo obliko alergije na tri osnovna živila (s preživljanjem katerega so povezani nižji stroški) na način, da prvi ni upravičen do dodatka za nego otroka, drugi pa, čeprav ima v tej zvezi nižje stroške in kakšni so ti razlogi.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.