UPRS Sodba I U 230/2019-22

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Dosedanji potek postopka

1Z izpodbijanim sklepom je Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet) v ponovnem postopku že četrtič odločal o stroških postopka, ki se je 18. 6. 2008 končal z odločbo Sveta št. 31229-10/2008, in sklenil, da stroški postopka pred Svetom znašajo 19.008,84 EUR (1. točka izreka); da je predlagatelj dolžan doplačati svoj del stroškov v višini 416,57 EUR (2. točka izreka) in da je nasprotna stranka (tožnica) dolžna plačati svoj del stroškov postopka pred Svetom v višini 9.504,42 EUR (3. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je Svet prvo stroškovno odločitev v tej zadevi sprejel s sklepom z dne 6. 10. 2008, v katerem je stroške postopka odmeril v višini 18.175,70 EUR. Po razveljavitvi tega sklepa s strani Vrhovnega sodišča RS je Svet izdal nov sklep z dne 29. 8. 2014, v katerem je stroške odmeril v znesku 17.053,06 EUR. Tudi ta sklep je Vrhovno sodišče RS odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Nato je Svet s sklepom z dne 12. 4. 2017 odmeril stroške v višini 18.391,52 EUR. Ta sklep je bil s sodbo naslovnega sodišča I U 1278/2017 z dne 20. 2. 2018 odpravljen, zadeva pa vrnjena Svetu v ponovni postopek.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Svet navedel, da je bila zahteva za določitev tarife vložena 10. 8. 2007. Svet je z obravnavanjem zadeve pričel novembra 2007, z uvodnim sestankom z dne 15. 11. 2007, zaključil pa 18. 6. 2008, ko je bila izdana odločba št. 31229-10/2008. V vmesnem času je bila zadeva predmet obravnave na več sejah, in sicer na sejah dne 25. 1. 2008, 12. 2. 2008, 4. 3. 2008, 18. 3. 2008, 7. 4. 2008, 29. 5. 2008, 11. 6. 2008 in 18. 6. 2008. Tako je postopek v predmetni zadevi trajal nekaj več kot deset mesecev. Upoštevaje zapisnike, sestavljene o sejah Sveta, iz katerih je razvidna udeležba članov in predsednice Sveta, je Svet mesečno upoštevni obravnavani angažma predsednice in članov Sveta, ki so sprejeli odločbo o glavni stvari št. 31229-10/2008 z dne 18. 6. 2008, izrazil z naslednjimi količinami: predsednica je sodelovala na vseh osmih vsebinskih sejah, medtem ko je bilo posamičnih udeležb preostalih članov Sveta na vsebinskih sejah skupaj 15,5.

Kar se tiče vprašanj, ali je mogoče vse seje, zlasti z vidika tematike, ki je bila obravnavana na njih, opredeliti kot vsebinsko nujno potrebne za oblikovanje tarife in izdajo odločbe o njej, in ali so vsi člani, navedeni v uvodu odločbe z dne 18. 6. 2008, prispevali svoj delež pri obravnavi tarife in izdaji odločbe, Svet odgovarja pritrdilno. Kot je razvidno iz zapisnikov, so bila na vseh sejah dejansko obravnavana ne le številna, temveč preštevilna vsebinska vprašanja, katerih razrešitev je bila nujna za oblikovanje zahtevane tarife.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Svet navedel, katera vprašanja so bila obravnavana na sejah dne 12. 2. 2008, 4. 3. 2008, 7. 4. 2008, 29. 5. 2008 in 11. 6. 2008. Na zadnji seji, 18. 6. 2008, so predsednica in člani Sveta še enkrat preverili tekst osnutka odločbe in ga finalizirali. Zlasti upoštevaje naravo predstavljenih vprašanj, s katerimi se je tekom oblikovanja tarife ukvarjal Svet, njihovo številčnost in očitno zamotanost, o potrebnosti vseh izvedenih sej ne gre dvomiti. Odločba Sveta je specifičen akt, ki vsebuje tarifo, in ki je po svoji pravni naravi splošen in abstrakten pravni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Oblikovanje tovrstnih predpisov pa, kot je splošno znano, nujno terja svoj čas. Tarife in drugih odločitev iz pristojnosti Sveta se ne da sprejemati z enim samim dejanjem, na eni seji, ampak je za zbliževanje in usklajevanje interesno pogosto izrazito nasprotujočih stališč članov Sveta potrebna obravnava, ki traja določen čas. Kolikšen je pričakovani in najdaljši zakonsko še sprejemljiv rok za sprejem tarifne odločitve, pa ne določajo pravila 222. ali kakšnega drugega člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ampak pravila Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP), ki je v razmerju do ZUP specialnejši in tudi poznejši predpis. Glede na določbe ZKUASP, ki so neposredno uporabljive tudi v predmetnem postopku (prvi odstavek 54. člena v zvezi s šestim odstavkom 53. člena in peti odstavek 55. člena ZKUASP), se odločitev v zadevi pričakuje približno v letu dni od vložitve zahteve. ZKUASP je treba torej upoštevati tudi v tej zadevi in mu kot poznejšemu in specialnejšemu predpisu dati prednost pred določbo 222. člena ZUP.

Skladno s petim odstavkom 55. člena ZKUASP in ob upoštevanju povprečne osnovne mesečne plače okrožnega sodnika v času vsebinskega obravnavanje glavne stvari, ki je znašala 2.250,23 EUR, pripada članu Sveta mesečna nagrada v višini 750,08 EUR, predsednici Sveta pa v znesku 900,10 EUR. Ker je predsednica Sveta sodelovala na vseh osmih vsebinskih sejah, posamičnih mesečnih udeležb ostalih članov Sveta na vsebinskih sejah pa je bilo skupaj 15,5, znaša skupni strošek iz naslova nagrade za delo Sveta v zvezi s sprejemom odločitve o glavni stvari 18.827,04 EUR (15,5 x 750,08 EUR + 8 x 900,10 EUR). Predmetna stroškovna odločitev ne vsebuje dela, ki bi se nanašal na čas odločanja in tudi ne ponovnega odločanja Sveta o stroških. K znesku nagrade za delo Sveta je treba prišteti še stroške objave odločbe z dne 18. 6. 2008 v Uradnem listu RS v višini 181,80 EUR. Tako vsi stroški postopka pred Svetom znašajo skupaj 19.008,84 EUR. Stranki sta jih skladno s tretjim odstavkom 55. člena ZKUASP dolžni kriti po enakih delih, vsaka torej 9.504,42 EUR. Ker je predlagatelj E. E. v zadevi založil predujem v višini 10.000 EUR, bi bil upravičen do povrnitve razlike v višini 495,58 EUR. Vendar pa mu je bilo na podlagi sklepa z dne 6. 10. 2008 že opravljeno nakazilo v višini 912,15 EUR, zato mora Svetu vrniti preplačilo v znesku 416,57 EUR. Tožnica, ki v zadevi ni založila nobenega predujma, pa mora na račun Sveta iz naslova plačila stroškov postopka nakazati 9.504,42 EUR.

Povzetek bistvenih navedb v tožbi

2Tožnica v tožbi navaja, da je Svet popolnoma drugače ugotovil dejansko stanje in ocenil trajanje postopka kot v svojih predhodnih sklepih o stroških. Ocena Sveta, da je postopek trajal deset mesecev, je še bolj zgrešena kot njegove prejšnje ugotovitve, da so bili za odločanje o glavni stvari potrebni štirje meseci. Svet je že tretjič arbitrarno prezrl pravna stališča iz predhodnih sodb Vrhovnega sodišča RS, čeprav je nanje vezan. Prezrl je tudi stališča naslovnega sodišča iz sodbe I U 1278/2017 z dne 20. 2. 2018, zato je zagrešil bistveno kršitev določb postopka. Iz listinske dokumentacije ne izhaja, da je imel Svet uvodni sestanek že 15. 11. 2007. Iz zapisnika seje 12. 2. 2008 izhaja, da članica A. A. na dan 12. 2. 2008 ni imela celotne vloge E. E., kar pomeni, da do vključno najmanj februarja 2008 zadeve ni vsebinsko pregledala.

Tožnik dalje navaja, da je zahtevek prejel šele 17. 12. 2007, 3. 1. 2008 pa sta bila zamenjana dva člana Sveta. To pomeni, da poleg A. A. verjetno tudi B. B. na dan 12. 2. 2008 ni imel popolne dokumentacije oziroma je bil z njo seznanjen ne prej kot 3. 1. 2008. Iz zapisnika seje z dne 25. 1. 2008 izhaja, da so se člani Sveta na tej seji ukvarjali s svojo lastno sestavo in stroški, ne pa z vsebino zadeve. Čas trajanja posameznih sej dne 25. 1., 12. 2., 4. 3. in 18. 3. 2008 ni presegel ene polne ure obravnavanja zadeve. Na seji 12. 2. 2008 se je Svet poleg obravnavanja predmetne zadeve ukvarjal tudi s postopki tožbe zaradi odprave sklepa o imenovanju novih članov in morebitne izločitve članice A. A. ter z zadevo ... proti E. E. Na seji 4. 3. 2008 se je Svet ukvarjal še z zadevo ... proti E. E. Iz zapisnika z dne 4. 3. 2008 izhaja, da se je član C. C. šele na seji seznanil z okvirno vsebino predloga in da mu je bilo naloženo, naj pregleda dokumentacijo. Na seji 18. 3. 2008 sta bila člana C. C. in D. D. odsotna. Na navedenih sejah član D. D. tudi ni bil navzoč. Iz zapisnika seje 12. 4. 2008 je mogoče sklepati, da D. D. z vsebino postopka ni bil seznanjen in da bo vsebino šele pregledal, na tej seji pa je tudi odstopil. Tako se je Svet do maja 2008 več ali manj ukvarjal sam s seboj. Pred majem 2008 je sicer delno obravnaval določena vprašanja, vendar jim po vsebini in zahtevnosti ni mogoče pripisati poglobljene obravnave oziroma take teže, ki bi opravičevala, da se je postopek vodil dlje kot zakonsko določena dva meseca. Svet tudi ne pojasni razlogov za zamudo oziroma za zavlačevanje postopka in ne opraviči zamude pri odločanju o glavni stvari, njegovi pojasnjeni razlogi so neutemeljeni. Svet bi lahko vse seje opravil tudi v bistveno krajšem času, v največ dveh mesecih, in zadevo bolj strnjeno obravnaval.

Glede na to je po mnenju tožnice Svet upravičen do stroškov za vse člane ne prej kot 14. 5. 2008, kar pomeni da mu gre plačilo za postopek v trajanju enega meseca. Računica iz izpodbijanega sklepa je posplošena in arbitrarna. Svet ni upravičen do plačila za vsakega člana, če je znano, da vsaj eden (D. D.) ni bil na nobeni seji. Zaradi odsotnosti vsaj enega ali dveh članov se je postopek vsakokrat zavlekel, kar pa pomeni neutemeljeno zamudo, saj organizacijski problemi niso razlog za zastoj v postopku. Tožnica meni, da bi bil Svet upravičen do plačila stroškov za postopek v trajanju enega meseca, vendar ne več kot dveh mesecev glede na določbe ZUP. Svet tudi nepravilno zagovarja prepoved retroaktivnosti z utemeljevanjem svoje zamude na poznejšem predpisu ZKUASP. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo Svetu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Odgovori na tožbo

3Sodišče je tožbo poslalo v odgovor Svetu in stranki z interesom E. E., ki pa na tožbo nista odgovorila.

Odločanje po sodnici posameznici

4Sodišče je 20. 4. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo, niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 13. 5. 2021.

Glede vabljenja in udeležbe strank na naroku za glavno obravnavo

5Naroka za glavno obravnavo 13. 5. 2021 sta se udeležila pooblaščenca tožnice in zakoniti zastopnik - predsednik Sveta, medtem ko stranka z interesom E. E. kljub pravilnemu vabljenju ne. Stranki z interesom je bilo vabilo na glavno obravnavo, razpisano za 13. 5. 2021, kot izhaja iz vročilnice v sodnem spisu, pravilno osebno vročeno 25. 3. 2021.

Glede zavrnitve tožničinega predloga za dodaten rok za izjavo na naroku

6Sodišče je na naroku za glavno obravnavo zavrnilo predlog pooblaščenke tožnice, da se ji dodeli dodaten rok za izjavo o navedbah predsednika Sveta, ki jih je ustno podal na naroku za glavno obravnavo, in sicer iz razloga, ker stranke in sodišče na narokih za glavno obravnavo komunicirajo ustno in ker je šlo v tem primeru za izjavo o navedbah predsednika Sveta, ki jih je neposredno ustno podal na samem naroku, pri čemer je sodišče pooblaščenki tožnice izrecno dalo možnost ustnega odgovora na naroku, in kar je pooblaščenka tožnice tudi izkoristila.

Dokazni sklep

7Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 13. 5. 2021 kot dokaz vpogledalo v vse listine upravnega spisa. Izvedlo je tudi dokaz z vpogledom v vse listine sodnega spisa, in sicer: pooblastilo, izpodbijani sklep z dne 7. 1. 2019, sodbo Upravnega sodišča RS I U 1278/2017 z dne 20. 2. 2018, sklep Sveta št. 31229-10/2007-31 z dne 12. 4. 2017, sodbo Vrhovnega sodišča RS U 2/2014 z dne 4. 11. 2016, sklep Sveta št. 31229-10/2007-20 z dne 29. 8. 2014, sklep Sveta št. 31229-10/2007-11 z dne 6. 10. 2008, sodbo Vrhovnega sodišča RS U 14/2008 z dne 12. 5. 2010, odločbo Sveta št. 31229-10/2009 z dne 18. 6. 2008, odgovor Sveta na tožbo, opr. št. U-3/2008 z dne 8. 10. 2008, zapisnike sej Sveta z dne 25. 1. 2008, 12. 2. 2008, 4. 3. 2008, 17. 3. 2008, 7. 4. 2008, 29. 5. 2008 in 11. 6. 2008.

8Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika Sveta, podan na naroku za glavno obravnavo 13. 5. 2021, je sodišče zavrnilo, ker je presodilo, da gre za neprimeren dokaz. Glede na to, kako je bil obrazložen, je bil dokaz predlagan z namenom izjavljanja Sveta v zadevi in ne z namenom dokazovanje relevantnega dejanskega stanja. Poleg tega pa zakoniti zastopnik Sveta relevantnega dejanskega stanja tudi ne bi mogel dokazovati, saj po spisni dokumentaciji na sejah Sveta v letih 2007 in 2008, tj. v času obravnavanja zadeve o glavni stvari, in kar ni sporno, v postopku določanja tarife oziroma višine avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov tožnice, ki se je končal z odločbo Sveta, št. 31229-10/2008-9 z dne 18. 6. 2008, ni sodeloval.

K točki I. izreka

9Tožba ni utemeljena.

10V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost sklepa Sveta, s katerim je odločil o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov tožnice, in ki se je končal z odločbo Sveta št. 31229-10/2008-9 z dne 18. 6. 2008. O zakonitosti prejšnjih sklepov o stroških je s sodbama U 14/2008 z dne 12. 5. 2010 in U 2/2014 z dne 4. 11. 2016 že odločalo Vrhovno sodišče RS, s sodbo I U 1278/2017-11 z dne 20. 2. 2018 pa naslovno sodišče, tako da je izpodbijani sklep predmet že četrte sodne presoje.

11Sodišče uvodoma ugotavlja, da je Svet izpodbijano odločitev nepravilno oprl na določbe ZKUASP. Pravilna materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je 157.c člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), ki je veljal v času, ko je nastala tožničina obveznost, da plača stroške postopka Sveta. ZASP je v 157.c členu določal, da so stroški postopka pred Svetom stroški strank in stroški Sveta. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške, stroške Sveta (nagrada za člane Sveta, potni in drugi razumni stroški članov Sveta, stroški, potrebni za izvedbo dokazov in administrativni stroški) pa krijeta po enakih delih. V obravnavanem primeru je Svet kot stroške postopka upošteval nagrado za člane in predsednico Sveta ter strošek objave odločbe v Uradnem listu RS kot administrativni strošek. Po določbi šestega odstavka 157.c člena ZASP znaša višina nagrade člana Sveta tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta pa je enaka višini nagrade člana Sveta, povečani za 20 %.

12Kot izhaja iz spisne dokumentacije in izpodbijanega sklepa, je obravnavanje predmetne zadeve o glavni stvari, ki se je končala z odločbo Sveta št. 31229-10/2008-9 z dne 18. 6. 2008, potekalo na sejah Sveta 25. 1. 2008, 12. 2. 2008, 4. 3. 2008, 17. 3. 2008,¹ 7. 4. 2008, 29. 5. 2008, 11. 6. 2008 in 18. 6. 2008. Navedenemu tožnica ne oporeka. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo tudi vprašanja, ki so se obravnavala na navedenih sejah v zvezi z odločanjem o glavni stvari, ta obravnavana vprašanja pa so razvidna tudi iz vsebine priloženih zapisnikov navedenih sej Sveta.

13Glede na tako stanje zadeve pa je po presoji sodišča treba v obravnavanem primeru pri odmeri stroškov postopka upoštevati vse prej navedene seje Sveta, saj se je na njih Svet ukvarjal z odločanjem o glavni stvari, v zvezi s čimer so odmerjeni stroški postopka v izpodbijanem sklepu, navedene seje in obravnavana vprašanja na njih pa so tudi izkazana z listinsko dokumentacijo v spisu zadeve. Pri odmeri nagrade za člane in predsednico Sveta je treba torej v tem primeru kot čas trajanja postopka odločanja o glavni stvari upoštevati obdobje od januarja 2008 do junija 2008, saj je Svet v tem času, kot je izkazano z listinsko dokumentacijo, na sejah obravnaval zadevo v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov tožnice, ki se je zaključila z odločbo Sveta št. 31229-10/2008-9 z dne 18. 6. 2008. Pri tem sodišče dodaja, da je rok, ki je v 222. členu ZUP določen za izdajo odločbe, instrukcijske narave, in da je daljši čas trajanja odločanja v tej zadevi po presoji sodišča ustrezno izkazan z zapisniki sej, ki so potekale v navedenem obdobju, ter s pojasnili Sveta v izpodbijanem sklepu, katera vprašanja v zvezi z odločanjem o glavni stvari so bila obravnavana v relevantnem času trajanju postopka. Pri tem pa sodišče sodi, da bi presegala standard obrazloženosti odločbe po določbah ZUP zahteva, da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa morala vsebovati povzemanje vsebine zapisnikov po posameznih sejah oziroma povzetek celotnega dogajanja na vsaki posamezni seji.

14Sodišče glede na tožbene navedbe dodaja, da je treba upoštevati tudi sejo z dne 25. 1. 2008, saj iz zapisnika o poteku te seje izhaja, da so prisotni člani in predsednica Sveta na njej obravnavali vprašanje sestave in stroškov Sveta ter med drugim tudi vprašanje v zvezi z založitvijo sredstev v višini 10.000 EUR v obravnavani zadevi, ta vprašanja pa so po mnenju sodišča v neposredni vsebinski povezavi z odločanjem o glavni stvari, saj jih je treba že po naravi stvari primarno razrešiti, da je nadaljnje obravnavanje zadeve sploh mogoče. Prav tako tudi iz zapisnika seje, ki je potekala 17. 3. 2008, izhaja, da so se na njej obravnavala vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na določanje predmetne tarife v obravnavani zadevi, kot npr.: pregled predloga o oblikovanju tarife; pojasnila o tem, da se tarifa določi glede na vrsto uporabe glasbe in da pri tem kvalifikacija dejavnosti zavezancev ni pomembna; vprašanja in pojasnila o tem, zakaj uporaba glasbe preko juke-box aparatov ni zajeta v predlogu o oblikovanju tarife; opozorilo o tem, da bi morala tarifa ustrezno zajeti tudi by-pass podjetja, ki nudijo storitev cateringa, nimajo pa v lasti lokalov, v katerih se streže hrana.

15Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja izračun nagrade za člane in predsednico Sveta, ki temelji na tem, da je predsednica Sveta sodelovala na vseh osmih sejah in da je bilo posamičnih udeležb ostalih članov Sveta na sejah (po izračunu Sveta) skupaj 15,5. Tak izračun pa po presoji sodišča nima podlage v določbah ZASP in je zato nepravilen. Skladno s šestim odstavkom 157.c člena ZASP namreč višina nagrade člana Sveta znaša tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta pa je enaka višini nagrade člana Sveta, povečani za 20%. Iz tega sledi, da so posamezen član in predsednica upravičeni do nagrade za vsak začeti mesec trajanja postopka in ne (nujno) za vsako udeležbo na vsaki posamezni seji. (Ne)udeležba posameznih članov in predsednice Sveta na sejah sicer vpliva na odmero višine njihove nagrade, vendar v smislu, kolikor je od tega odvisno, za koliko (začetih) mesecev trajanja postopka pripada nagrada posameznemu članu in predsednici Sveta.

16Glede na navedeno je sodišče na podlagi izkazanih zapisnikov sej Sveta v obravnavani zadevi preverilo prisotnost vsakega posameznega člana in predsednice Sveta na sejah. Iz zapisnikov sej namreč poleg vsebine obravnavanih vprašanj izhaja tudi, kateri člani so bili prisotni (oziroma odsotni) na posamezni seji. Na podlagi udeležb članov in predsednice na sejah Sveta in ob upoštevanju določbe šestega odstavka 157.c člena ZASP je tako sodišče ugotovilo višino nagrade za posamezne člane in predsednico Sveta, kot sledi: predsednici Sveta pripada nagrada v višini 5.400,60 EUR (za vsak začeti mesec trajanja postopka, tj. 900,10 EUR x 6 mesecev trajanja postopka, tj. od januarja 2008 do junija 2008),² članoma A. A. in B. B. vsakemu v znesku 4.500,48 EUR (750,08 EUR x 6 mesecev trajanja postopka, tj. od januarja 2008 do junija 2008),³ članu C. C. v višini 3.000,32 EUR (750,08 EUR x 4 mesece trajanja postopka, tj. od marca 2008 do junija 2008)⁴ in članu F. F. v znesku 1.500,16 EUR (750,08 EUR x 2 meseca trajanja postopka, tj. za maj in junij 2008),⁵ kar skupaj znaša 18.902,04 EUR. Članica H. H. je na seji dne 25. 1. 2008 še pred obravnavanjem zadeve odstopila kot članica Sveta in sejo zapustila (kot kot izhaja iz zapisnika seje z dne 25. 1. 2008), D. D. pa je sejo dne 7. 4. 2008 zapustil še pred začetkom vsebinskega obravnavanja zadeve (kot izhaja iz zapisnika seje z dne 7. 4. 2008 in kar ugotavlja tudi Svet v izpodbijanem sklepu). Pri izračunu je sodišče upoštevalo, da mesečna nagrada za člana Sveta znaša 750,08 EUR, za predsednico Sveta pa 900,10 EUR, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, saj sta navedena zneska oziroma višini mesečne nagrade med strankami nesporni, ker tem zneskom tožnica konkretizirano ne ugovarja.

17K znesku nagrade za člane in predsednico Sveta v višini 18.902,04 EUR je sodišče prištelo še administrativni strošek objave odločbe št. 31229-10/2008 z dne 18. 6. 2008 v Uradnem listu RS v višini 181,80 EUR. Tudi ta strošek in njegova višina sta med strankami nesporna. Tako je sodišče ugotovilo, da celotni stroški postopka pred Svetom v obravnavanem primeru znašajo 19.083,84 EUR.

18Skladno s tretjim odstavkom 157.c člena ZASP sta stranki dolžni kriti stroške po enakih delih. E. E. je v zadevi založil predujem v višini 10.000 EUR (kar je med strankami nesporno) in bi bil zato upravičen do povrnitve razlike v višini 458,08 EUR, vendar pa mu je bilo na podlagi sklepa Sveta št. 31229-10/2007-10 z dne 6. 10. 2008 opravljeno nakazilo v višini 912,15 EUR (kar je tudi med strankami nesporno), zato bi moral Svetu vrniti še znesek 454,07 EUR. Tožnica, ki v zadevi ni založila nobenega predujma, kar je med strankami nesporno, pa bi morala na račun Sveta iz naslova plačila stroškov postopka nakazati znesek 9.541,92 EUR.

19Tako je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep sicer nezakonit, ker se je Svet oprl na nepravilno materialnopravno podlago in ker je napačno odmeril stroške postopka, vendar pa je ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage in pravilne odmere tožnik po izpodbijanem sklepu dolžan plačati nižji znesek stroškov, kot bi ga glede na prej obrazloženo moral na podlagi pravilnega izračuna stroškov. Izpodbijani sklep pomeni torej za tožnika ugodnost, zato je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II. izreka

20Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Sodišče pripominja, da je seja, kot izhaja iz zapisnika v spisu, potekala 17. 3. 2008, zapisnik o tej seji pa je datiran z dnem 18. 3. 2008.
² Predsednica G. G. je bila prisotna na sejah, ki so potekale 25. 1., 12. 2., 4. 3., 17. 3., 7. 4., 29. 5., 11. 6. in 18. 6. 2008.
³ Članica A. A. se je udeležila sej Sveta, ki so potekale 25. 1., 12. 2., 4. 3., 7. 4., 29. 5., 11. 6. in 18. 6. 2008, član B. B. pa sej 25. 1., 12. 2., 4. 3., 17. 3., 7. 4., 29. 5., 11. 6. in 18. 6. 2008.
⁴ Član C. C. je bil prisoten na sejah Sveta dne 4. 3., 7. 4., 29. 5., 11. 6. in 18. 6. 2008.
⁵ Član F. F. je bil prisoten na sejah Sveta dne 29. 5. in 18. 6. 2008.