VSRS Sodba III Ips 15/2021

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.005,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka dalje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke iz 7. točke dnevnega reda 20. redne skupščine, ki je bil sprejet na skupščini dne 21. 6. 2019, zapisan v notarskem zapisniku SV-848/2019 notarke A. A. iz Ljubljane, s katerim je bil spremenjen statut tožene stranke zaradi podelitve pooblastila upravi tožene stranke za sprejem sklepa o povečanju osnovnega kapitala (odobreni kapital) in za izključitev prednostne pravice obstoječim delničarjem.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 149/2020 z dne 12. 1. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali mora pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala že v fazi podelitve pooblastila določati konkretni namen in utemeljene razloge za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in posledično bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno razveljavitev sodb(-e) sodišča druge (in prve) stopnje ter vrnitev zadeve sodišču druge (oziroma prve) stopnje v novo sojenje.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

Razlogi sodišč prve in druge stopnje

6Razlogi sodišč prve in druge stopnje so povzeti le v delu, ki zadeva dopuščeno vprašanje predhodne obrazloženosti razlogov za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je gradivo za skupščino med drugim vsebovalo tudi „poročilo o utemeljenih razlogih za popolno izključitev prednostne pravice pri povečanju osnovnega kapitala (odobreni kapital)“. To je vsebovalo obrazložitev, da naj bi bilo z zahtevo po predhodni pridobitvi soglasja nadzornega sveta hranilnice za odločitev uprave o izključitvi prednostne pravice do novih delnic dodatno zagotovljeno, da lahko tožena stranka brez upoštevanja prednostne pravice poveča osnovni kapital le za točno določene namene, in sicer za odzivanje hranilnice na dogajanje na finančnih trgih, možnost ohraniti in povečati tržni delež ter zagotoviti ustrezne kapitalske rezerve s strani Banke Slovenije. Konkretnejše obrazložitve uprava po presoji sodišča prve stopnje v trenutku sprejemanja sklepa ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča. V trenutku zasedanja skupščine niso znana (vsa) dejstva, ki se nanašajo na mogočo dokapitalizacijo v prihodnosti. Obrazložitev uprave ustreza namenu poslovanja in je sorazmerna v smislu prednosti za družbo in slabosti za posameznega delničarja. Delničar ni izključen iz možnosti nakupa novih delnic, izključuje se le njegova prednostna pravica do tega nakupa. Sodišče prve stopnje je še poudarilo, da je tožeča stranka v toženko vstopila leta 2018, ko je statut upravi že omogočal povečanje osnovnega kapitala in možnost izključitve prednostne pravice delničarjev.

8Sodišče druge stopnje je smiselno presodilo, da ni utemeljen tožničin pritožbeni očitek, da nikakor ne zadostuje, da se razloge za morebitno izključitev prednostne pravice le abstraktno opiše in s tem podeli pooblastilo za izključitev prednostne pravice za neomejen krog primerov, na katere še ni mogoče računati. Obrazložilo je, da morajo biti v skladu s sodno prakso stvarno upravičeni razlogi za izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu v celoti podani šele v fazi izvedbe povečanja osnovnega kapitala. Merodajen je čas odločanja uprave.

Revizijske navedbe

9Revidentka sodiščema nižjih stopenj očita, da se do njenih očitkov v zvezi s četrtim odstavkom 337. člena ZGD-1 sploh nista opredelili. Ponavlja svoje stališče, da mora biti skupščini že v času odločanja o podelitvi pooblastila jasno, o čem bo odločala, v posledici česar pa morajo biti utemeljeni razlogi za popolno ali delno izključitev prednostne pravice navedeni že v času odločanja o podelitvi pooblastila. Le na takšen način se lahko zavaruje zakonsko podeljena pravica obstoječih delničarjev do prednosti pri nakupu novih delnic, hkrati pa se lahko le na takšen način skupščina, ki jo sestavljajo obstoječi delničarji, utemeljeno odloči, ali bo pooblastilo poslovodstvu tudi podelila. V nasprotnem primeru zahteva po četrtem odstavku 337. člena ZGD-1 ni uporabljiva oziroma je njen namen po varstvu obstoječih delničarjev izničen. Če bi poslovodstvo poročilo o izključitvi oziroma omejitvi prednostne pravice skupščini predložilo naknadno, potem bi se v praksi pravica delničarjev varovala za nazaj (ex post) in ne vnaprej (ex ante) kot bi se dejansko morala. Varstvo delničarjev po tem, ko bi poslovodstvo že zlorabilo prednostno pravico delničarjev, ne bi bilo smiselno.

10Toženka v odgovoru na revizijo nasprotuje trditvam revidentke. S sklicevanjem predvsem na nemško pravno teorijo in sodno prakso trdi, da se poročilo poslovodstva lahko omeji na splošne podatke o tem, za katere ukrepe naj bi bilo dopustno izključiti prednostno pravico, zakaj so ti ukrepi v interesu družbe in zakaj se k temu predlaga izključitev prednostne pravice. Preveritev stvarne upravičenosti izključitve prednostne pravice ni stvar odločanja na skupščini, ampak je preložena na poznejšo konkretno odločitev poslovodstva o izrabi pooblastila za povečanje osnovnega kapitala z izključitvijo prednostne pravice. V fazi sprejema sklepa o odobrenem kapitalu se v zvezi s podelitvijo pooblastila poslovodstvu za izključitev prednostne pravice presoja zgolj, ali izključitev prednostne pravice služi cilju, ki je v interesu družbe.

Razlogi za zavrnitev revizije

11Prednostna pravica do novih delnic je pravica dosedanjih delničarjev, da ob povečanju osnovnega kapitala družbe prednostno vpišejo nove delnice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu (prvi odstavek 337. člena ZGD-1). Osnovni namen prednostne pravice je v tem, da se delničarjem pri povečanju osnovnega kapitala omogoči, da ohranijo dosedanji kapitalski delež v družbi, hkrati pa delničarje varuje tudi pred morebitnim razvrednotenjem tečaja delnic. Prednostna pravica pa ni absolutna. ZGD-1 daje možnost njene izključitve (delne ali popolne) tudi pri odobrenem kapitalu. Pri tem razlikuje med dvema položajema. Prvi je urejen v prvem odstavku 354. člena ZGD-1, to je, da je prednostna pravica lahko izključena že v statutarnem pooblastilu in poslovodstvo pri odločanju o izrabi odobrenega kapitala o njeni izključitvi nima možnosti odločati. Drugi položaj, pomemben za obravnavano zadevo, pa ureja drugi odstavek 354. člena ZGD-1. Ta določa, da je lahko odločitev o izključitvi prednostne pravice poverjena poslovodstvu, ki se potem ob izrabi odobrenega kapitala odloči, ali bo povečanje osnovnega kapitala izvedlo s prednostno pravico delničarjev do novih delnic ali pa bo ta pravica izključena. Z izključitvijo prednostne pravice do novih delnic mora soglašati nadzorni svet (prvi odstavek 355. člena ZGD-1).

12Za primer, če se pooblastilo poslovodstvu za izključitev prednostne pravice do novih delnic podeli s spremembo statuta (kot v obravnavanem primeru), zakon določa smiselno uporabo določbe četrtega odstavka 337. člena ZGD-1 (drugi odstavek 354. člena ZGD-1). Po tej določbi mora biti predlog o podelitvi pooblastila, ki vključuje možnost izključitve prednostne pravice dotedanjih delničarjev do novih delnic, vnaprej objavljen skladno z 296. intretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 (vsebina in objava sklica skupščine ter dopolnitev dnevnega reda skupščine). Da so tako ravnali, v tej zadevi ni bilo sporno.

13Sporen je drugi del določbe četrtega odstavka 337. člena ZGD-1, po katerem mora poslovodstvo skupščini predložiti tudi pisno poročilo o utemeljenem razlogu za izključitev prednostne pravice. Če bi določbo razlagali tako, da mora poslovodstvo podati poročilo že ob spremembi statuta, ki mu daje pooblastilo za izključitev prednostne pravice delničarjev, potem bi bila upravi pravzaprav odvzeta pravica odločiti o izključitvi prednostne pravice do novih delnic, ki ji jo daje prvi stavek drugega odstavka 354. člena ZGD-1. V resnici bi bila namreč, če bi uprava pred skupščino delničarjem morala podati pisno poročilo o utemeljenih razlogih za izključitev prednostne pravice, odločitev o izključitvi prednostne pravice v rokah skupščine in ne uprave. To pa vsekakor ni bil namen določbe o možnosti prenosa pooblastila za odločanje o izključitvi prednostne pravice s skupščine na upravo.

14Upoštevaje, da so v tej zadevi uporabljene določbe ZGD-1 dobeseden prepis oziroma prevod določb nemškega Zakona o delnicah (Aktiengesetz), Vrhovno sodišče v nadaljevanju povzema razlago nemškega Zveznega sodišča vsodbi II ZR 148/03 z dne 10. 10. 2005 (Mangusta/Commerzbank). Zvezno sodišče je v 14. točki obrazložitve sodbe obrazložilo, da je bil drugi stavek četrtega odstavka § 186¹ v Zakon o delnicah (Änderung des Aktiengesetzes z dne 31. 3. 1978) dodan na podlagi četrtega odstavka člena 29² Druge direktive Sveta z dne 13. decembra 1976³ (v nadaljevanju Druga direktiva). Ta določba(tj. Določba Druge direktive), ki govori o dolžnosti pisnega poročila uprave delničarjem, v katerem je potrebno navesti razloge za omejitev ali odvzem prednostne pravice in utemeljitev predlagane cene izdaje, se nanaša izključno na primere, ko skupščina sama odloči o izključitvi prednostne pravice do novih delnic. Če bi zakonodajalec želel uvesti pred tem neobstoječo obveznost poročanja tudi za primer po drugem odstavku § 203⁴, bi bilo to zapisano vsaj v obrazložitvi predloga zakonskih sprememb, pa ni. Tudi sicer peti odstavek Druge direktive, ki govori o podelitvi pooblastila poslovodnemu organu za omejitev ali odvzem prednostne pravice, obveznosti poročanja skupščini za te primere ne omenja, kar prav tako govori v prid pravilnosti zavzetega stališča o neobveznosti predložitve pisnega poročila z navedbo utemeljenih razlogov za izključitev prednostne pravice do novih delnic.

15Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje tako glasi, da je pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala v fazi podelitve pooblastila lahko splošno, ni treba, da so v njem (pravilno v poročilu uprave delničarjem) določeni konkreten namen in utemeljeni razlogi za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen ZGD-1.

16Aplicirano na obravnavani primer to pomeni, da je bilo „poročilo o utemeljenih razlogih za popolno izključitev prednostne pravice pri povečanju osnovnega kapitala (odobreni kapital)“, ki je vsebovalo obrazložitev, da bo uprava ob soglasju nadzornega sveta izključila prednostno pravico v primeru, če bo to potrebno za „odzivanje hranilnice na dogajanja na finančnih trgih in možnost ohranjanja in povečevanje tržnega deleža ter zagotavljanje kapitalskih rezerv s strani Banke Slovenije“, skladno z zakonskimi zahtevami iz drugega odstavka 354. člena ZGD-1 v zvezi s četrtim odstavkom 337. člena ZGD-1.

17Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

O stroških postopka

18Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (II. točka izreka). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Tožena stranka je upravičena do 1.350 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3 Odvetniške tarife; OT) in 23,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.005,40 EUR.

19Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Četrti odstavek 337. člena ZGD-1.
² Prednostne pravice ni mogoče omejiti ali odvzeti s statutom ali ustanovitvenim aktom. Vendar pa je to dopustno storiti s sklepom skupščine delničarjev. Od upravnega ali poslovodnega organa se zahteva, da predloži skupščini delničarjev pisno poročilo z navedbo razlogov za omejitev ali odvzem prednostne pravice in utemeljitev predlagane cene izdaje. Skupščina delničarjev odloči v skladu s pravili glede sklepčnosti in večine, ki so določena v členu 40. Njena odločitev se objavi tako, kakor je določeno s predpisi vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.
³ DRUGA DIREKTIVA SVETA z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti.
⁴ Drugi odstavek 354. člena ZGD-1.