VSL Sklep Cst 439/2021

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog stečajne upraviteljice za končanje postopka osebnega stečaja zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) končalo postopek osebnega stečaja, (2.) razrešilo upraviteljico, (3.) odločilo o neplačanih priznanih terjatvah in (4.) dolžniku naložilo plačilo terjatev iz seznama z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.7.2020 (dneva začetka stečajnega postopka) dalje.

2Zoper navedeni sklep sta se upnik in dolžnik pravočasno pritožila.

3Upnik navaja, da niso bila opravljena vsa dejanja v postopku, zaključiti bi bilo treba tudi morebiten odpust obveznosti, upravitelj mora opraviti vsa dejanja za unovčenje stečajne mase in zaključiti vse postopke, v katerih je udeležen dolžnik in lahko vplivajo na stečajno maso. Dolžnikov predlog za odpust obveznosti je sodišče začelo obravnavati, vendar o njem ni odločilo, zakoniti razlog za to pa ni, da je bil dolžnikov primarni interes končanje stečaja. O predlogu bi moralo odločiti s sklepom. Iz rednega poročila z dne 25.7.2021 izhaja, da obstaja še neunovčena stečajna masa, kar upraviteljica navaja tudi v končnem poročilu. Stečajno maso bi morala upraviteljica unovčiti ali pa jo ponuditi upniku v prevzem po 374. členu ZFPPIPP. Pritožnik sicer obstoju neunovčenih dolžnikovih terjatev do njega nasprotuje, vendar pa niso podani pogoji za končanje stečajnega postopka, saj ta sporna razmerja še niso zaključena. Ob tem je upraviteljica to premoženje vključila tudi v odmero nagrade za otvoritveno poročilo. V teku je tudi pravdni postopek, ki se mora še končati. Z izjavo v sodni poravnavi pa se upnik ni strinjal, da se postopek konča, ne da bi bila opravljena vsa potrebna dejanja, upnik niti nima pravice na tak način razpolagati s pravili sodnega (stečajnega) postopka. Določba 375. člena ZFPPIPP je kogentna kot vsaka procesna določba, o procesnih vprašanjih, razen izjemoma, pa se stranke ne morejo dogovoriti. Interes upnika in dolžnika tudi ne more nadomestiti ali odpraviti posledic neutemeljene izjave upraviteljice, da je opravila vsa dejanja v postopku, saj jih očitno ni. Od upnikove izjave so se tudi spremenile okoliščine Napačna je tudi odločitev o neplačanem delu terjatve. Ob pobotu upraviteljica namreč ni upoštevala zamudnih obresti od začetka postopka osebnega stečaja dalje, ki jih določa 256. člena ZFPPIPP. Ob upoštevanju nespornega seznama plačil upnikova terjatev na dan 7.9.2021 znaša 332.446,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2021 dalje. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa naj 3. in 4. točko izreka spremeni tako, da dolžniku naloži plačilo 332.446,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2021 do plačila.

4Dolžnik je vložil je dve vlogi, z dne 4.10.2021 – PD 240 in z dne 6.10.2021 – PD 241, ki, tudi po vsebini, predstavljata (pravočasni) pritožbi zoper izpodbijani sklep. Navedel je, da bi moralo najprej biti pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za končanje postopka osebnega stečaja, prav tako pa še ni bilo odločeno o predlogu za odpust obveznosti. Ob tem dolžnik tudi vztraja, da je prišlo do popolnega poplačila upnika, in se ne strinja, da bi šlo le za delno plačilo.

5Upraviteljica se je o pritožbah izjavila.

Upnikove navedbe so v celoti neizkazane in dokazno nepodkrepljene. Na podlagi sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Mariboru, opr. št. III P 297/2020 z dne 17.5.2021, je tudi predlagano končanje stečajnega postopka. Zato upnikove navedbe o neopravi vseh dejanj za unovčenje stečajne mase in nezaključku postopkov niso na mestu. Sodna poravnava je veljavna, upnik pa bi jo lahko tudi izpodbijal. Situacija pa je specifična, saj obstaja le en upnik, stranki pa sta hkrati v dolžniško upniškem razmerju. Dolžnikov predlog za odpust obveznosti je bil vložen le podrejeno, ni pa bil niti jasen. Ker je sodišče, kljub zavrženju dolžnikovega predloga za končanje postopka (že pred tem je vložil številne take predloge), v končni fazi dejansko sledilo dolžnikovemu predlogu, po tem, ko je to predlagala upraviteljica, sodišče ni bilo dolžno odločati o podrejenem predlogu za odpust obveznosti. Zahteva upnika za končanje postopka je bila jasno izražena tudi še po sklenitvi sodne poravnave. Šlo je torej za soglasno predlaganje končanja stečajnega postopka tako s strani upnika kot dolžnika, podlaga je tudi sodna poravnava, že ob sklepanju sodne poravnave pa je bilo jasno, da vsa razmerja še niso rešena, in se nobene bistvene okoliščine v tem času niso spremenile. Upnika prej ni motila kogentnost procesnih določb, drugih določb sodne poravnave niti ne problematizira, z njo pa je soglašalo tako stečajno kot pravdno sodišče. Odprt pravdni postopek se bo raztezal le na drugega poroka kot tožnika v pravdni zadevi, ne bo pa odločeno o poroštveni obveznosti stečajnega dolžnika, o kateri je pravnomočno odločeno že s sklepom o preizkusu terjatev. Ob sklepanju sodne poravnave sta bili znani tudi (sporni) terjatvi stečajnega dolžnika do upnika. Odločitev o neplačanem delu upnikove terjatve je skladna s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, v katerem je v zvezi z osnovnim seznamom preizkušenih terjatev, ki šteje kot končni seznam preizkušenih terjatev, odločeno, da »ZZO od začetka stečaja dalje« »NE« tečejo.

Glede dolžnikove pritožbe pa je navedla, da je bil predlog za odpust obveznosti vložen le podrejeno, primarno pa je želel le končanje stečajnega postopka.

6Pritožbe so utemeljene.

7V skladu s 375. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP sodišče izda sklep o končanju stečajnega postopka na predlog upravitelja, ko ta po opravljeni končni razdelitvi predloži končno poročilo, v katerem tudi izjavi, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom. V postopku osebnega stečaja s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja sodišče odloči tudi, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, ter naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del ter terjatev (prvi odstavek 396. člena ZFPPIPP); glede teh odločitev se sodišče sklicuje na seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga pripravi upravitelj (drugi odstavek 396. člena ZFPPIPP).

8Navedeno določilo 375. člena ZFPPIPP je sicer jasno. Vendar pa gre v obravnavani zadevi za specifično situacijo, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje.

9Stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, se vodi v korist upnikov, zaradi njihovega poplačila, da bi bili vsi navadni upniki poplačani hkrati in v enakih deležih (tako tudi 382. člen ZFPPIPP). Na zahtevo upnika, ki je v tem postopku tudi edini prijavil terjatve, je bilo v sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, opr. št. III P 297/2020 dne 17.5.2021, v 4. točki vneseno določilo: „Upnik izjavlja, da se strinja, da se po veljavnosti te poravnave stečajni postopek nad dolžnikom lahko konča kljub temu, da njegova terjatev ni v celoti plačana, saj lahko dolžniško upniško razmerje s stečajnim dolžnikom ureja izven stečajnega postopka.“ Na drugi strani tega razmerja je stečajni dolžnik, ki je večkrat predlagal končanje tega postopka osebnega stečaja. Njegov predlog je bil sicer zavržen s sklepom z dne 24.8.2021 (PD 199), dolžnikova pritožba zoper ta sklep pa je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 416/2021 z dne 28.10.2021 (PD 262).

10Vendar pa je upraviteljica s svojim predlogom za končanje postopka osebnega stečaja sledila tako zahtevi stečajnega dolžnika, naj se postopek osebnega stečaja vendarle že konča, kot tudi izjavi (edinega) upnika, da bo razmerje s stečajnim dolžnikom urejal izven postopka osebnega stečaja. S tem pa je sledila željam in pričakovanjem edinih strank tega stečajnega postopka. Zato je najmanj nenavadno, da sedaj oba nasprotujeta končanju postopka osebnega stečaja. Pri tem je stečajni dolžnik odpust obveznosti predlagal le podrejeno, za primer, če postopek (kljub zahtevi tako upnika kot dolžnika) ne bo končan. Zato se višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je glede na v bistvu soglasna predloga strank tega postopka postopek končalo. Od navedene izjave upnika v sodni poravnavi se tudi okoliščine niso bistveno spremenile, saj je upnik že tedaj vedel za ostale terjatve do njega, ki jih zatrjuje dolžnik (v znesku 66.504,40 EUR in 2.000.000,00 EUR). Sodna poravnava je tudi veljavna in upnik ne zatrjuje, da bi jo izpodbijal. Ob upnikovi izjavi, da bo ostala dolžniško-upniška razmerja s stečajnim dolžnikom urejal zunaj tega postopka osebnega stečaja, niti ni videti podlage za njegovo nadaljnje pravno varstvo v tem postopku.

11Končanja postopka osebnega stečaja pa ne preprečuje niti dolžnikov predlog za odpust obveznosti, ki je bil podan le podrejeno. Ker je soglasnim pričakovanjem strank tega postopka o njegovem končanju z izpodbijanim sklepom ugodeno, je odločitev, da se postopek konča in se ne odloča o predlogu za odpust obveznosti, pravilna.

12Kot je navedeno že zgoraj, je treba ob končanju postopka osebnega stečaja tudi odločiti o neplačanem delu upnikove priznane terjatve. Upnik ima prav, ko navaja, da je bila ta v postopku priznana v višini 1.435.892,40 EUR, kar predstavlja njegovo terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi do začetka postopka osebnega stečaja. Že zato ni mogoče trditi, da bi upnikova skupna terjatev znašala le 1.093.300,92 EUR, od katere bi se nato odštel znesek 845.813,19 EUR, kot sta upoštevala tako upraviteljica kot sodišče prve stopnje, vsekakor pa sodišče prve stopnje ni razložilo, zakaj je upoštevalo nižji znesek upnikove terjatve in brez obresti, zato tega stališča višje sodišče ne more preizkusiti in odgovoriti na pritožbene navedbe.

13Nepravilno pa je tudi stališče upraviteljice, da je v končnem seznamu preizkušenih terjatev navedla, da se upnikova terjatev ne obrestuje, kar naj bi bilo potrjeno s sklepom o preizkusu terjatev, zaradi česar naj bi bila upnikova pritožba v tem delu neutemeljena. Upravitelj namreč le preizkusi terjatve po stanju na dan začetka stečajnega postopka, o nadaljnjem obrestovanju pa ne more odločati in s tem to tudi ni pravnomočno odločeno, čeprav je končni seznam preizkušenih terjatev del sklepa o preizkusu terjatev. Nenazadnje takega stališča upraviteljice ni upoštevalo niti sodišče prve stopnje, ki je dolžniku naložilo v plačilo tudi zamudne obresti po predpisani obrestni meri od 23.7.2020 (kot dneva začetka postopka osebnega stečaja) dalje. Iz prijave terjatve pa je razvidno, da je upnik oziroma njegov pravni prednik prijavil terjatev skupaj z nadaljnjimi obrestmi za čas od začetka postopka osebnega stečaja dalje, prav tako pa tudi prvi odstavek 256. člena ZFPPIPP določa, kako se obrestujejo terjatve upnikov.

14Glede na navedeno je izpodbijani sklep nepravilen v 3. in 4. točki izreka. Ugotoviti je potrebno višino preostale upnikove terjatve, ki v postopku osebnega stečaja ni bila plačana, pri čemer je treba upoštevati vsa plačila med stečajnim postopkom, ki jih je treba vračunati v skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika (enako tudi sklep VSL Cst 157/2021 z dne 14.4.2021). Pravilen izračun preostale terjatve, ki se nato obrestuje le od zadnje obračunanega neplačanega dela terjatve (in ne že od začetka stečajnega postopka, saj so (vsaj delno) te obresti že plačane), je nujni sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Zato je višje sodišče moralo izpodbijani sklep v celoti razveljaviti. Samo teh nepravilnosti zaradi neobrazloženega stališča o skupnem znesku terjatve ne more odpraviti, prav tako pa bi strankama tega postopka tudi odvzelo pravico do pritožbe, ki tu pretehta nad pravico do odločanja brez nepotrebnega odlašanja. Dolžniku glede na njegovo stališče, da se ne strinja z obstojem upnikove terjatve, ki naj bi bila v celoti poravnana, pa višje sodišče še pojasnjuje, da z delnim plačilom upnikova terjatev še ne more biti v celoti plačana. Ob upnikovem nasprotovanju obstoju dolžnikovih terjatev v skupnem znesku 2.066.504,40 EUR teh terjatev ni mogoče kar upoštevati kot obstoječih in ugotoviti, da je upnikova terjatev v celoti plačana. Zato, vsaj zaenkrat, ni izkazano, da stečajni dolžnik upniku ne dolguje ničesar več. Bo pa lahko dolžnik proti upniku s tožbo uveljavil te terjatve tudi po končanju postopka osebnega stečaja. Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da pravda, v kateri drugi porok zahteva ugotovitev ničnosti pogodb, ni ovira za končanje postopka osebnega stečaja, saj na stečajno maso ne vpliva, in se bo pravda lahko nadaljevala kljub končanju tega postopka, le sedanjega stečajnega dolžnika ne bo več zastopala upraviteljica.

15Glede na navedeno je višje sodišče pritožbam obeh strank ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo upraviteljičin predlog za končanje postopka osebnega stečaja (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Upraviteljica bo morala pripraviti nov predlog za končanje postopka osebnega stečaja, v katerem bo pravilno upoštevala delna plačila, izvedena med postopkom osebnega stečaja, kot je bilo obrazloženo zgoraj.