VSL Sodba I Cpg 600/2021

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 13. 12. 2016, sklenjene v obliki notarskega zapisa št. SV-000/2016 med prvim tožencem kot odsvojiteljem in drugo toženko kot pridobiteljico in zahtevek, da se pri družbi A., d. o. o., pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 01 z deležem 25 % in pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 02 z deležem 50 % vzpostavi prejšnje stanje vpisov tako, da se kot družbenica izbriše druga toženka in se znova vpiše prvi toženec od 13. 12. 2016 dalje (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 13. 12. 2016, sklenjene v obliki notarskega zapisa št. SV-000/2016 med prvim tožencem kot odsvojiteljem in drugo toženko kot pridobiteljico, zahtevek, da se pri družbi A., d. o. o., pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 01 z deležem 25 % in pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 02 z deležem 50 % vzpostavi prejšnje stanje vpisov tako, da se kot družbenica izbriše druga toženka in se znova vpiše prvi toženec od 13. 12. 2016 dalje ter zahtevek za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža med prvim tožencem in tožnikom za poslovni delež z zap. št. 01 z deležem 25 % in za poslovni delež z zap. št. 02 z deležem 50 % po ceni in pod pogoji, navedenimi v Pogodbi o prodaji poslovnega deleža, sklenjeni 13. 12. 2016 (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženk v višini 2.723,71 EUR (III. točka izreka).

2Zoper II. in III. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožil tožnik, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sodbe in v izpodbijanem delu ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Toženca sta v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo iz pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6Tožnik v pritožbi izpodbija odločitev o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka za razveljavitev sklenjene Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 13. 12. 2016 (v nadaljevanju: Pogodbe), vzpostavitev registrskega stanja vpisov poslovnih deležev, kakor je obstajalo pred sklenitvijo Pogodbe, in naložitev prvemu tožencu sklenitve pogodbe o prodaji poslovnega deleža s tožnikom.

7Materialnopravno izhodišče tožnika, da bi z ugoditvijo podrednemu zahtevku tožnik vstopil v pravni položaj druge toženke, ki ga je pridobila pred začetkom stečajnega postopka nad družbo A., d. o. o. (5. 2. 2019), ni pravilno. V tem primeru gre za kršitev zakonite predkupne pravice v zasebnem interesu, katere pravna posledica je izpodbojnost. Podredni zahtevek tožnika vsebuje (oblikovalni) zahtevek, da se Pogodba razveljavi (II/1. točka izreka) ter (dajatveni) zahtevek, da se v roku 15 dni sklene nova pogodba o prodaji poslovnega deleža med prvim tožencem in tožnikom (II/3. točka izreka). Že iz oblike tožbenega zahtevka je jasno, da pritožbena navedba ne drži. Izpodbijana Pogodba je bila sklenjena 13. 12. 2016. Pogodba bi bila v primeru ugoditve podrednemu tožbenemu zahtevku razveljavljena, sodišče pa bi prvemu tožencu šele naložilo sklenitev (nove) pogodbe o prodaji poslovnega deleža. Slednja bi bila lahko torej sklenjena najprej od vročitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje prvemu tožencu, ko bi se ta seznanil z obveznostjo sklenitve pogodbe. V tem trenutku pa je bil stečajni postopek nad družbo A., d. o. o., že začet (začetek 5. 2. 2019).

8Tožnik neutemeljeno trdi, da mu nič ne prepoveduje odsvojitve poslovnega deleža v družbi v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je izpostavilo že zavzeto sodno prakso,¹ da po začetku stečajnega postopka družbeniki stečajnega dolžnika izgubijo vse upravljavske pravice iz poslovnega deleža, saj se v stečajnem postopku delovanje stečajnega dolžnika omeji na unovčenje njegovega premoženja in razdelitev le-tega upnikom. Družbenikom ostane samo še premoženjska pravica do sorazmernega dela ostanka stečajne mase.² Po presoji višjega sodišča ni nobene podlage, da bi ta omejitev veljala le v primeru, ko bi družbenik želel poslovni delež prenesti na tretjo osebo in ne tudi v primeru, ko bi šlo za prenos poslovnega deleža na drugega družbenika, kot se v pritožbi zavzema tožnik. Vse do česar bi bil po mnenju višjega sodišča pritožnik ob dejstvu začetka stečajnega postopka nad gospodarsko družbo, poslovni delež v kateri je predmet tega postopka, upravičen, je škoda, ki jo bo predkupni upravičenec utrpel zaradi kršitve predkupne pravice.

9S pavšalnim špekuliranjem o možnosti izigravanja predkupne pravice z vlaganjem predlogov za začetek stečajnega postopka tožnik ne more uspešno izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje. Družbenik ima možnost vložiti pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ga predlaga dolžnik (tretji oziroma četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). Stališče, da bi družbenik samostojno likvidiral družbo (posledica končanja stečajnega postopka je prenehanje družbe), le da bi se izognil upoštevanju predkupne pravice drugega družbenika (z začetkom stečajnega postopka bi družbenik, ki bi v tožnikovem hipotetičnem primeru predlagal začetek stečajnega postopka, tudi sam izgubil pravico do samostojnega upravljanja s poslovnim deležem), je hipotetično in zato za to zadevo nepomembno.

10Prav tako ni pravilno stališče, da pri spremembi družbenikov (na podlagi uspešno uveljavljenega podrednega zahtevka) ne bi šlo za spremembo družbene pogodbe ter da za vpis spremembe družbenika ni treba priložiti čistopisa družbene pogodbe (ki ga družbeniki po začetku stečajnega postopka samostojno ne morejo izdelati), kot je zapisalo sodišče prve stopnje. Tožnik se je skliceval na (prvi odstavek) 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register – Uredba, vendar pa ni upošteval prvega odstavka 42. člena Uredbe. Ta določa: predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo (pri odsvojitvi poslovnega deleža) z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Tako se trditev, da ne bi bilo treba priložiti spremenjene družbene pogodbe, temveč "zgolj" odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, izkaže za napačno, očitek, naslovljen na stališče sodišča prve stopnje, pa za neutemeljenega.

11Trditev, da bi naj bile tožniku kršene pravice iz 14., 22., 23., 25., 67. in 74. člena Ustave RS, je v celoti pavšalna in je tako (v smislu, kateri argumenti naj bi kršili katero od konkretnih pravic) niti ni mogoče konkretno preizkusiti.

12Neutemeljena je tudi trditev, da za odločitev sodišča prve stopnje ni pravno upoštevnih razlogov. Pravno podlago za vsa zavzeta stališča je sodišče prve stopnje pojasnilo in višje sodišče s prepričljivo obrazložitvijo sodišča prve stopnje soglaša.

13Pri odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka tudi ne gre za sodbo presenečenja. Da je bila družba A., d. o. o., od 5. 2. 2019 v stečajnem postopku, je moralo biti tožniku kot družbeniku prav tako znano. Posledično z uporabo pravil, ki veljajo v stečajnem postopku, sodišče ni uporabilo pravne podlage, ki bi za tožnika lahko predstavljala presenečenje glede na dejansko stanje v zadevi.

14Kar pa zadeva zavrnitev dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vzpostavitev predhodnega stanja v sodnem registru na podlagi neveljavnega vpisa, je določba 41. člena ZSReg jasna glede roka za vložitev ustrezne tožbe, ki je v trenutku vložitve tožbe potekel. To določbo je sodišče prve stopnje tudi opredelilo (sicer v 10. in ne 9. točki obrazložitve, kot je pomotoma zapisalo v 13. točki obrazložitve, vendar pa to ne pomeni, da zato sodbe ni mogoče preizkusiti), zato ne drži, da sodišče ni podalo obrazložitve za zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu.

15Zoper odločitev o stroških se je tožnik pritožil le v posledici očitane zmotne odločitve o glavni terjatvi (konkretno v pritožbi o podrednem zahtevku). Glede na pravilnost odločitve v tem delu višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških.

16Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere višje sodišče po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

17Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbama prvega odstavka 154. in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa velja tudi za toženca. Odgovor na pritožbo v pretežnem delu le povzema razloge sodišča prve stopnje, s čimer ta vloga ni prispevala k odločitvi o pritožbi.

¹ Sodba VSL IV Cpg 621/2016 z dne 25. 5. 2016, enako stališče tudi v sklepu Cst 451/2018 z dne 3. 10. 2018.
² Plavšak, N., v: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, 2017, str. 329.