VSL Sklep IV Cp 1627/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. odstavku izreka spremeni tako, da se ta del nadomesti s sledečim: Nasprotni udeleženec je dolžan razliko med zvišano in prej določeno preživnino od vložitve predloga do izdaje tega sklepa plačati v 15. dneh.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožnik naj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu in preživnino za skupno mld. hči udeležencev A. A., zvišalo tako, da od vložitve predloga dalje znaša 200 EUR na mesec, pri čemer je od vložitve predloga do izdaje sklepa nateklo in neplačano preživnino v znesku 1297 EUR nasprotni udeleženec dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče pa do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec. Predlog za še višjo preživnino je zavrnilo.

2Zoper ugodilni del sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec, navaja da iz vseh razlogov, predlaga spremembo v smeri zavrnitve predloga tudi v tem delu ali pa razveljavitev in nov postopek, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da je predlagateljica predlog vložila brez obveznega predhodnega poskusa mirne rešitve zadeve, zato bi ga moralo sodišče zavreči. Sicer pa navaja, da se razmere od določitve preživnine v l. 2019, ko je bila hči stara 9 let, niso bistveno spremenile, zato ni razloga, da bi sedaj plačeval dvakrat višjo preživnino. Mati svoji zahtevo za zvišanje utemeljuje s tem, da ji določena preživnina ne zadošča za kritje stroškov, kar pa ni razlog za njeno zvišanje, če ne gre za spremenjene razmere. Nadalje navaja, da je predlagateljica podajala različne oz. kontradiktorne navedbe glede njune zaposlitve. Trdi, da ni dokazala, da je zaradi „koronakrize“ doma in brez dohodkov, sodišče ji je kar verjelo na besedo. Sicer pa polletni izpad dohodka ni bistveno spremenjena okoliščina. Ob vložitvi predloga šole in vrtci niso bili zaprti, nepredvidljivo situacijo naj bi sodišče pristransko upoštevalo samo predlagateljici v korist. Ne gre za zvišanje potreb otroka, če je bila preživnina že v osnovi morda določena prenizko. Sodišče je določalo primerno preživnino, kot da mati ne bi s poravnavo l. 2019 sama pristala na 100 EUR mesečne preživnine. Sicer pa ima predlagateljica bistveno višje dohodke od njega, četudi bi bili njeni dohodki res pol leta morda nižji. Sodišče je kar ugibalo, da se sam gotovo ukvarja še s kakšno pridobitno dejavnostjo.

3Odgovora na pritožbo predlagateljica ni podala.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožnik ima prav, ko navaja, da je treba po 203. čl. Družinskega zakonika (DZ) pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe opraviti posvetovalni razgovor, ki je po 83. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) procesna predpostavka, vendar sam navaja, da je bil tak razgovor že opravljen, kar izhaja iz zapisnika pristojnega Centra za socialno delo (CSD) z dne 14. 12. 2020. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, da kasneje tega predloga zato ni zavrglo, saj bi šlo za pretiran formalizem.

6Pritožnik ima prav, da se preživnina, ki je bila že določena s sodno odločbo, lahko zviša le, če se (bistveno) spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena prvič (1. odst. 197. čl. DZ). Vendar je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo. Preživnine ni zvišalo, ker bi bila prvič prenizko določena, pač pa zato, ker je ugotovilo, da so se materine pridobitne zmožnosti bistveno poslabšale, stroški s preživljanjem skupne hčerke pa bistveno povečali (glej 6. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa). Te ocene pritožba ne uspe omajati.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mati ob določitvi preživnine (poravnava v l. 2019) mesečno prejemala 964,80 EUR starševskega nadomestila, sedaj pa zasluži okoli 550 EUR (dohodek 740 EUR, ki ga je navedla v predlogu, se ji je zaradi „COVID situacije“ še znižal), stroški za hčer pa so se iz 200 EUR zvišali na 340 EUR mesečno. Te ugotovitve so plod dokaznega postopka, katerega oceno pritožbeno sodišče sprejema, saj je razumna in korektno obrazložena (glej 6., 7. in nadaljnje tč., do vključno 12. tč. sklepa sodišča prve stopnje), pritožba zoper to pa pavšalna. Sklepanje, da nasprotni udeleženec zasluži več, kot kažejo podatki FURS (543,25 EUR na mesec), je res oprto tudi na izpoved predlagateljice, vendar pa je dokazovanje z lastnim zaslišanjem nasprotni udeleženec sam onemogočil, ker se na vabilo brez opravičila ni odzval.

8Pri na novo odmerjeni preživnini (kar so terjale ugotovljene spremenjene okoliščine) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 190. čl. DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Odmerjena preživnina temu ustreza, prav tako pa je pravilno porazdeljeno breme preživljanja med oba roditelja (189. čl. DZ).

9Sodišče prve stopnje pa je storilo napako, ker je z določanjem obveznosti plačila preživnine od vložitve obravnavanega predloga do izdaje izpodbijanega sklepa delno poseglo v pravnomočno razsojeno zadevo (2. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Obveznost nasprotnega udeleženca, kot je bila dogovorjena s sodno poravnavo, namreč ostaja, z izpodbijanim sklepom se je le zvišala.

10Pritožbi je bilo zato treba delno ugoditi in spremeniti del, ki posega v pravnomočen izvršilni naslov, in sicer tako, da se nasprotnemu udeležencu naloži le še dodatno plačilo, torej razliko od že določene do zvišane preživnine, od vložitve predloga dalje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Nateklo neplačano razliko preživnine zaradi njenega zvišanja je dolžan nasprotni udeleženec plačati v 15 dneh, v bodoče pa je dolžan plačevati zvišano, in sicer na enak način, kot je bila določena do sedaj, to je do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, na račun predlagateljice, ter v skladu z valorizacijo. Sicer je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 42. čl. ZNP-1).

11Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 40. čl. ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške, če ni drugače določeno.