VSRS Sodba II Ips 637/2007

Reviziji se delno ugodi tako, da mora tožena stranka tožniku poleg pravnomočno že prisojene mu odškodnine plačati še 3.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003, za čas od 28. 6. 2003 dalje pa po zakonski obrestni meri zamudnih obresti.

V ostalem se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1A. M. se je 13. 12. 1998, ko je opravljal delo strežnika pri stroju za vrtanje v tunelu ..., telesno poškodoval. Utrpel je zdrobljenje desne senčnice, raztrganino trde možganske opne, pretres možganov (pri čemer ni izključena tudi manjša obtolčenina možganov); med zdravljenjem poškodb je prebolel še vensko trombozo leve goleni, ki je predstavljala zaplet med zdravljenjem. Za nepremoženjsko škodo mu je sodišče prve stopnje prisodilo 25.028,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in odškodnino zvišalo za 2.086,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroškovno odločitev pa je razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

2Zavrnilni del pravnomočne sodbe tožnik izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Prvi je po revizijskih trditvah podan zaradi prenizko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ne ustreza standardu pravične denarne odškodnine. Katere procesne kršitve naj bi zagrešilo katero od nižjih sodišč, revizija ne pojasni.

3Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4Revizija je delno utemeljena.

5Na revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), pač pa samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: navedeno mora biti ravnanje ali opustitev v postopku pred sodiščema prve ali (in) druge stopnje, ki nasprotuje procesnim pravilom. Tej zahtevi revident ni zadostil, zato revizijski razlog bistvene kršitve procesnih pravil uveljavlja neutemeljeno.

6Delno utemeljeno pa tožnik uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Dejanska razsežnost vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je izčrpno predstavljena v razlogih na 4. do 8. strani sodbe sodišča prve stopnje. Zato revizijsko sodišče povzema le njen najpomembnejši del. Zaradi poškodb, utrpljenih v škodnem dogodku in navedenih v 1. točki obrazložitve te sodbe, je tožnik trpel telesne bolečine različnih stopenj približno štiri mesece, še vedno trpi in bo tudi v bodoče trpel lahke do srednje hude bolečine predvsem ob obremenitvah, ob izpostavljenosti soncu in ob spremembah vremena; nevšečnosti med zdravljenjem so predstavljali trikratna hospitalizacija, vnetje infuzijskega kanala leve noge, ki je bilo boleče in je terjalo terapijo z analgetiki, alergija na jod, redno jemanje protiepileptične terapije, ki je zdravju škodljiva, ob glavobolih uživanje analgetikov, večje število ambulantnih pregledov in terapij, stalež v trajanju najprej enega leta in nato še dvakrat krajši čas. Njegova življenjska aktivnost je zmanjšana zaradi občasnih glavobolov, trdovratne postravmatske stresne motnje, ki terja psihiatrično in psihološko zdravljenje, okvara višjih živčnih dejavnosti je otežila prekvalifikacijo in razporeditev na lažje delo, najtežjo posledico pa predstavljajo epileptični napadi, tipični za odprto poškodbo glave, kakršno je utrpel tožnik, navkljub ustrezni terapiji ter zaradi tega tožnik ne more delati na višini, z nevarnimi stroji, ponoči in podobno, jemati pa mora protiepileptična zdravila, ki imajo stranske učinke. Ko se dobro počuti, navkljub epilepsiji še vedno lahko vozi avto (oviran je na primer pri nočni vožnji) in je še vedno zaposlen: dela kot pomožni skladiščnik. Primarnega strahu ni utrpel, trpel pa je dolgotrajen strah glede izida zdravljenja in glede profesionalne delazmožnosti. Skaženost predstavlja vidna, nekoliko udrta polkrožna brazgotina od zunanjega roba desne obrvi do pričetka lasišča nad desnim ušesom. Ob poškodbi je bil tožnik star 35 let.

7Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta v skladu z določbami 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (sedaj 179. in 182. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Če prvo škodni dogodek in njegove posledice osvetljuje z zornega kota konkretnega oškodovanca in vseh le njemu lastnih značilnosti in posebnosti, pa drugo načelo od sodišča terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe in sodne prakse v primerljivih primerih nepremoženjskih škod. Le na ta način se lahko v vsakem posamičnem primeru uresničujeta ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Enake primere je treba obravnavati enako, različne pa različno.

8Primerjava konkretne odškodnine z odškodninami, odmerjenimi oškodovancem v primerih s podobno intenzivnostjo in trajanjem telesnega in duševnega trpljenja ter strahu, kot ga je zaradi škodnega dogodka utrpel tožnik, kaže, da sta sodišči prve in druge stopnje tožniku odmerili nekoliko prenizko zadoščenje. Odškodnina za vse prej naštete oblike nepremoženjske škode v skupni višini 34 povprečnih neto plač ne dosega okvirov odškodnin, prisojenih za te oblike nepremoženjske škode v podobnih primerih. Po presoji revizijskega sodišča je treba za zadostitev pravnemu standardu pravičnega denarnega zadoščenja in s tem za ustrezno umestitev v sistem odškodnin, v praksi prisojenih za podobno škodo, tožniku odmeriti za 3.000,00 EUR višje zadoščenje, in sicer v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

9Navedeno pomeni, da je revizijsko sodišče reviziji delno ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 380. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

10Ker je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je revizijsko sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.