VSRS Sodba II Ips 510/2009

Revizija se zavrne.

1Disciplinska komisija Zveze A. (DK ZA) je 19.4.2008 tožniku kot predsedniku Kluba B. izrekla javni opomin ter ga objavila v potemnjenem okvirčku na 20. strani glasila Z. št.2 iz aprila 2008 v rubriki „...“. Tožnik je zaradi nejasnosti pravočasno od glavnega urednika Z. zahteval objavo popravka z vsebino, razvidno iz tožbenega zahtevka, vendar mu odločitev o zavrnitvi njegove zahteve ni bila posredovana. Ker v naslednji številki revije popravek ni bil objavljen, je objavo zahteval s tožbo. Sodišče prve stopnje je njegov primarni in spremenjeni tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je očitno podana okoliščina iz šeste alineje 31. člena Zakona o medijih (ZMed), zaradi katere popravka ni treba objaviti in ki se nanaša na nesorazmerje med objavljenim besedilom in zahtevanim popravkom. Sodišče je namreč ugotovilo, da zahteva za objavo popravka v celoti predstavlja besedilo pritožbe tožeče stranke zoper sklep Disciplinske komisije ZA z dne 19.4.2008 št. Dokumenta 27/2008. Pojasnilo je tudi, da je z uveljavljanjem drugega in tretjega podrejenega zahtevka tožeča stranka spremenila tožbo, vendar so tožene stranke v njeno spremembo privolile. Sodišče je še dodalo, da lahko naknadno spreminjanje zahteve za objavo popravka v pravdi pripelje do izigravanja določb ZMed.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je zapisalo, da tudi dejstvo, da odgovorni urednik ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed in kar sicer predstavlja prekršek po določbi 148.a člena ZMed, ne omogoča razlage, da s tem odgovorni urednik v civilnopravnem postopku ne more uveljavljati razlogov iz 31. člena ZMed. Strinjalo pa se je tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se v civilnopravnem postopku presoja le zahteva za objavo popravka, kakršno je tožnik posredoval odgovornemu uredniku v objavo in ne morda kakšna druga zahteva, s katero odgovorni urednik pred začetkom civilnopravnega postopa ni bil seznanjen.

Navedbe revidenta

3Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, ki ga je sodišče na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 do 45/2008; v nadaljevanju ZPP) štelo za revizijo, vloženo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Revident navaja, da sta sodišči zmotno uporabili osmi odstavek 27. člena ter 35. člen Zakona o medijih (ZMed). Meni, da ima opustitev pojasnila predlagatelju o neustreznosti zahtevanega popravka posledice in pomeni, da se je urednik odpovedal ugovoru nesorazmernosti in da taka opustitev urednika tožniku v pravdi omogoča spremembo popravka na način, da bi bil ustrezen upoštevaje ugovore, ki jih je urednik podal šele v pravdi. Meni, da bi ob pravočasni zavrnitvi njegove zahteve za popravek s strani urednika lahko v tridesetdnevnem roku za vložitev tožbe za objavo popravka zahtevani popravek ustrezno spremenil, ter v preostanku trideset dnevnega roka ponovno vložil popravljeno, drugo zahtevo za objavo popravka in tako od sodišča teoretično zahteval objavo dveh popravkov (npr. podrejeno). Če pa je bil tožnik seznanjen z ugovori urednika šele v pravdi, bi moralo sodišče tožniku dovoliti spremembo popravka ter v okviru tožbenega zahtevka ugotoviti, da je s podrejenim zahtevkom zahteval manj od prvotno zahtevanega in obravnavati podrejeni zahtevek vsebinsko, ne pa formalno, češ da podrejeni zahtevek predhodno ni bil naslovljen na glavnega urednika. Če ne gre za žaljivi popravek ali za tako vsebino popravka, da bi njena objava pomenila storitev kaznivega dejanja in če je edini razlog za zavrnitev domnevna nesorazmernost popravka, ni po revidentovem mnenju podan javni interes ali drug poseben interes, da se uredniku omogoči uveljavljanje istih ugovorov v pravdi, oziroma da sodišče po uradni dolžnosti upošteva pogoje iz 31. člena ZMed, ne da bi upoštevalo posledice opustitve ravnanja iz 8. odstavka 27. člena ZMed. Revident se sprašuje, ali opustitev obveznosti odgovornega urednika iz osmega odstavka 27. člena ZMed na civilnem področju zanj res nima nobenih posledic, oziroma nobenih koristi ali olajšav za prizadeto osebo.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je obvestilo objektivno takšno, da lahko posega v pravice oziroma interes prizadete osebe, tej osebi da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče.

7Obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka (prvi odstavek 35. člena ZMed). Ta dejstva so tista, ki jih kot pogoj za objavo določa ZMed. Osnovni pogoj za obravnavo predstavlja vprašanje, ali je bila z objavo obvestila prizadeta upravičenčeva pravica, oziroma ali je bilo poseženo v njegov interes, za končno odločitev pa so relevantna še dejstva, na katere se navezujejo odklonilni razlogi, določeni v 31. členu ZMed.

8Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da je imel odgovorni urednik na podlagi 6. alineje 31. člena ZMed pravico objavo popravka zavrniti. Zahteva za objavo popravka je bila namreč nesorazmerno daljša od spornega obvestila, čemur revident ne oporeka. Revizija kot sporno izpostavlja dejstvo, da je šele sodišče prvič pojasnilo, da je revidentova zahteva za objavo popravka nesorazmerno dolga, kar bi moral sicer storiti že odgovorni urednik. Kot je revidentu pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, predstavlja kršitev dolžnosti odgovornega urednika, da prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvesti, kdaj bo objavljen zahtevani popravek oziroma, da zavrača zahtevo (osmi odstavek 27. člena ZMed) prekršek po določbi 148.a člena ZMed, nima pa ta kršitev nobenih civilnopravnih sankcij, za kar se zavzema revident. V ZMed namreč ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi le-ta poprej ni ravnal v skladu z 8. odstavkom 27. člena ZMed.

9V skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi.

10Ker ni podan razlog, zaradi katerega je bila vložena revizija in na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.