VSRS Sklep VIII DoR 187/2021-8

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– ali je delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero delavec invalid izpolnjuje splošni pogoj stopnje in vrste zahtevana izobrazbe, ne izpolnjuje pa posebnih pogojev za opravljanje dela, zahtevanih v objavi prostega delovnega mesta po prvem odstavku 22. člena in 25. členu ZDR-1, ki sicer niso opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest;

– ali je sodišče pravilno uporabilo 118. člen ZDR-1.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost dne 9. 4. 2018 podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. točka izreka). Odločilo je, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo na podlagi te odpovedi, pač pa je trajalo do 17. 3. 2021, ko se tožnikova pogodba o zaposlitvi sodno razveže (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas od 19. 6. 2018 do 17. 3. 2021 prizna vse pravice iz delovnega razmerja, mu obračuna mesečno bruto nadomestilo plače ter mu izplača neto zneske teh nadomestil, zmanjšane za v izreku navedene neto zneske mesečnih nadomestil za brezposelnost (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi plača denarno povračilo v znesku 14.527,74 EUR bruto (4. točka izreka). Zavrnilo je kar je tožnik zahteval več ali drugače, to je ugotovitev trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki za čas po 17. 3. 2021, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za ta čas, vključno z obračunom in izplačilom plač in drugimi reparacijskimi zahtevki ter zahtevek, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto samostojnega analitika II oziroma na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe, usposobljenosti in delovnih zmožnosti, s krajšim polovičnim delovnim časom 4 ure dnevno (5. točka izreka). Ugodilni del sodbe temelji na stališču, da je tožena stranka sicer dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da pa je odpoved kljub temu nezakonita, ker tožniku ob odpovedi ni ponudilo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, čeprav je takrat imela prosta delovna mesta, ki so ustrezala kriterijem iz prvega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI, Ur. l. RS, št. 16/07 s spremembami). Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi temelji na ugotovitvi, da tožena stranka v času izdaje sodbe ni imela prostega nobenega od delovnih mest, za katere je sodišče ugotovilo, da bi jih v času podaje odpovedi morala ponuditi tožniku.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in zavrnilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je ugodilo še preostalemu delu tožbenega zahtevka. Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki še vedno traja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2014. Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo na delovno mesto samostojnega analitika II oziroma na drugo delovno mesto, ki ustrezna njegovi stopnji strokovne izobrazbe, usposobljenosti in delovni zmožnosti s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno in mu za čas do poziva nazaj na delo prizna vse pravice iz delovnega razmerja. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo. Odločitev o ugoditvi reintegracijskemu zahtevku temelji na presoji, da trenutna zasedenost ustreznih delovnih mest ni okoliščina, ki bi v konkretnem primeru utemeljevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se je sklicevalo na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo za tožnika ustreznih več deset različnih delovnih mest. Kadar gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, je treba še posebej skrbno pretehtati objektivne in subjektivne okoliščine na strani obeh pogodbenih strank, ne le na strani tožene stranke. V zvezi s tem sta bistveni okoliščini, da je tožnik star 52 let in da je invalid III kategorije s priznano pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je objektivno težje zaposljiva oseba. Sodišče je nadalje upoštevalo tudi, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 23 let in da ima veliko željo po vrnitvi na delo k toženi stranki, saj je po prejemu odpovedi ves svoj denar in energijo vlagal le v to, da bi se vrnil v službo k toženi stranki. Zato po presoji pritožbenega sodišča okoliščine in interes tožnika za vrnitev na delo k toženi stranki prevlada nad nasprotnim interesom tožene stranke.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

– ali je v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu delodajalec dolžan delavcu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe od izobrazbe, ki jo dejansko ima delavec invalid;

– ali je v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu delodajalec dolžan delavcu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za delo na delovnem mestu, za katerega se invalidu podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na dejansko izobrazbo delavca invalida;

– ali je delodajalec dolžan v primeru podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu iz poslovnega razloga pri presoji, ali ima na razpolago drugo ustrezno delovno mesto za takšnega delavca, kot ustrezno delovno mesto upoštevati vsako delovno mesto, za katerega je zahtevana vrsta in stopnja izobrazbe, ki sicer ne ustreza najvišji dejanski izobrazbi invalida (ki ima v konkretnem primeru doseženo VIII stopnjo izobrazbe – magister znanosti – predbolonjski), ustreza pa eni od nižjih stopenj izobrazbe, ki jih je delavec invalid dosegel tekom šolanja in pridobivanja njegove končne izobrazbe VIII stopnje – magister znanosti (predbolonjski), kar pomeni upoštevanje tudi dosežene osnovnošolske, srednješolske ter visokošolske izobrazbe invalida in ne le končne stopnje (magisterij) in vrste dosežene izobrazbe;

– ali je delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero delavec invalid izpolnjuje splošni pogoj stopnje in vrste zahtevana izobrazbe, ne izpolnjuje pa posebne pogoje za opravljanje dela, zahtevane v objavi prostega delovnega mesta skladno s prvim odstavkom 22. člena in 25. členom ZDR-1, ki pa sicer niso opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest;

– ali je delavec dolžan v okviru postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu, ki je skladno z odločbo invalidske komisije zmožen za opravljanje dela le s polovičnim delovnim časom, ponuditi zaposlitev na delovnem mestu, na katerem ima sicer potrebe po opravljanju dela s polnim delovnim časom in objavljen razpis za zaposlitev delavca s polnim delovnim časom;

– ali je dopustno zavrniti uporabo 118. člena ZDR-1 in posledično ugoditi zahtevku tožnika – delavca invalida za vrnitev na delo ob ugotovitvi, da tožena stranka v času izdaje sodbe ni imela več potreb po delu tožnika in drugih prostih delovnih mest, ki bi bilo za tožnika ustrezno, upoštevaje da so bile zaposlitve delavcev po vseh razpisih delovnih mest, ki jih je sodišče obravnavalo, že realizirane, obstoj poslovnega razloga za podajo odpovedi za delovno mesto, na katero se je nanašala odpoved pogodbe o zaposlitvi, po potrjen s strani tako sodišča prve kot druge stopnje.

4Predlog je delno utemeljen.

5Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.