VSRS Sklep II Ips 702/2009

Ugotovi se, da je tožnica J. C. umaknila revizijo.

Revizija drugega tožnika in tretje tožnice se zavrže.

Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 20. 5. 2008 odločilo o vseh zahtevkih tožeče stranke in nasprotnih zahtevkih tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi). V revizijskem postopku je sporen samo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper oba toženca za izpraznitev poslovnega prostora oziroma nepremičnine tožnikov parc. št. 13/2 k.o. ... Prvostopenjsko sodišče je ta zahtevek zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je v zvezi s spornim zahtevkom za izpraznitev poslovnega prostora zavrnilo pritožbo tožeče stranke in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper drugostopenjsko sodbo je vložila revizijo tožeča stranka (vsi trije tožniki po takrat skupnem pooblaščencu) in izpodbija odločitev o zavrnitvi pritožbe tožnikov zoper odločitev prvostopenjskega sodišča pod točko 1 izreka sodbe, to je glede izpraznitve poslovnega prostora. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za izpraznitev sporne nepremičnine, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb v tem delu.

4Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala, da se kot neutemeljena zavrne.

5Prva tožnica J. C. je dne 20. 1. 2010 umaknila revizijo. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo prvotožničin umik revizije.

6Revizija drugega tožnika in tretje tožnice ni dovoljena.

7Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Pri tem mora biti po drugem odstavku 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta navedena za vsakega od zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko ali pravno podlago, kot je to v obravnavani zadevi. Tožeča stranka pa v tožbi vrednosti spornega predmeta za tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine ni navedla. Navedba vrednosti spornega predmeta je potrebna zaradi presoje dovoljenosti revizije v smislu drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker torej vrednost spornega predmeta za revizijsko izpodbijani del pravnomočne sodbe ni navedena, si tožeča stranka oziroma drugi in tretji tožnik nista zagotovila pravice do revizije (primerjaj pravno mnenje VS RS št. 2/93 str. 12). Revizijsko sodišče je zato revizijo drugega tožnika in tretje tožnice kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

8Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške revizijskega postopka. Enako je revizijsko sodišče odločilo glede stroškov revizijskega postopka tožene stranke. Teh stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih v smislu 155. člena ZPP, saj odgovor na revizijo vsebinsko obravnava revizijo in predlaga njeno zavrnitev, medtem ko revizija sploh ni dovoljena.