VSRS Sklep II DoR 240/2009

Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega odstavka 389. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v primeru, kadar tožeča stranka umakne tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožniku plačati 7.786,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank, sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu razveljavilo glede plačila regresa, izgube na zaslužku od 30. 4. 2001, povrnitve stroškov za lasne vložke in pribor ter izgube na zaslužku, kolikor je zmanjšana za 30 %, v ugodilnem delu glede odločitve o zahtevku za plačilo izgube na zaslužku in v stroškovnem delu ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije. Izpodbija pravnomočni del odločitve, ki se nanaša na plačilo odškodnine zaradi tuje pomoči za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 12. 2006. Po njenem mnenju je sporno vprašanje zastaranja odškodninske terjatve v primeru sukcesivnega uveljavljanja škode. Že med postopkom je namreč ugovarjala, da zastaranje v postopku S 82/85 pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani ni moglo biti pretrgano, saj se je postopek zaključil z umikom tožbe.

4Predlog je utemeljen.

5Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopustilo glede vprašanja uporabe prvega odstavka 389. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v primeru, kadar tožeča stranka umakne tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke.