VSRS Sklep II DoR 145/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.145.2010Področje: zavarovalno pravo, odškodninsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Ker v konkretnem primeru ne gre za razlago pravne norme, ampak za njeno gramatikalno uporabo („odgovornost za škodo“ narekuje uporabo splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo povzročitev škode) je Vrhovno sodišče odločilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in predlog zavrnilo.
Izrek
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnik od tožene stranke uveljavlja povračilo škode na podlagi zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti po Zakonu o graditvi objektov, ki jo je sklenil zavarovanec T. d.o.o. s toženo stranko. Tožnik je družbenik in direktor zavarovalca in je zatrjeval, da se je poškodoval kot delavec (vodja gradbišča) zavarovalca 18.7.2006 na gradbišču v Č., ko je pri sestopu s približno 70 cm visokega zidu stopil na kamen, ki se je premaknil in je tožnik pri tem utrpel hudo poškodbo desne noge.
2Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka tožniku dolžna plačati 12.657,40 EUR ter mu povrniti 1.344,12 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo o povrnitvi pritožbenih stroških postopka. Pritožbo tožnika je zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da bi tožnik kot oškodovanec lahko zahteval povračilo škode od toženke le, če bi izkazal vse predpostavke odškodninskega delikta. Ker tožnik ne v tožbeni trditveni podlagi, ne v kasnejših vlogah in obravnavah ni razen nastanka škode zatrjeval nobene odškodninske predpostavke, na kar je tožena stranka tekom postopka opozarjala, je tožba nesklepčna.
4Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in v njem kot pomembno pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse, izpostavlja ali je 33. člen Zakona o graditvi objektov, ki nalaga zavarovanje odgovornosti, razumeti kot posebno obliko zavarovanja, namenjeno izvajanju gradbenih del, ki narekuje uporabo pravil o objektivni odgovornosti ali pa tudi v tem primeru veljajo določila Obligacijskega zakonika o splošnih pogojih odškodninske odgovornosti.
5Predlog ni utemeljen.
6Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člena ZPP). Tožnik v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja ali veljajo za zavarovanje odgovornosti po 33. členu Zakona o graditvi objektov enaka pravila kot za civilni delikt, ki jih določa Obligacijski zakonik. Ker v konkretnem primeru ne gre za razlago pravne norme, ampak za njeno gramatikalno uporabo („odgovornost za škodo“ narekuje uporabo splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo povzročitev škode) je Vrhovno sodišče odločilo, da niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP in je predlog zavrnilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 11. 2021Nazaj na vrh ↑