VSL sklep I Ip 804/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku odmerilo sodno takso za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi ter sodno takso za opomin za plačilo sodne takse za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi. Upnikov predlog z dne 15. 11. 2004 je v delu, v katerem je predlagana izvršba zoper osebno odgovorno družbenico družbe K. K., k.d., Ljubljana, M. K., ocenilo kot nov predlog za izvršbo. Upnik je namreč izrecno v predlogu navedel, da vlaga predlog za izvršbo zoper družbenico na podlagi 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnikov predlog tako ni predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in tudi ne predlog za nadaljevanje izvršbe zoper M. K. kot pravno naslednico komanditne družbe. Z vložitvijo novega predloga za izvršbo pa bi moral upnik plačati tudi sodno takso za predlog in sklep o izvršbi, ker tega ni storil ob vložitvi predloga za izvršbo, pa tudi takso za opomin za plačilo sodne takse za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki meni, da z vlogo, vloženo 15. 11. 2004, ni vložil novega predloga za izvršbo, pač pa je modificiral dotedanjo izvršbo, ki je bila v teku zoper dolžnika K. K. k.d., še na osebno odgovorno družbenico M. K. Pri tem ni šlo za nov, pač pa za isti postopek, isto terjatev in istega upnika. Sodišče je tudi modificirano izvršbo vodilo pod isto opravilno številko. Plačilo nove sodne takse za predlog in sklep o izvršbi zato ni potrebno. Upnik je sodno takso za predlog in izdani sklep o izvršbi poravnal že ob vložitvi predloga za izvršbo dne 30. 10. 2002. V kolikor le-ta ni bi bila plačana ob vložitvi predloga, pa upnik podredno ugovarja zastaranje predmetne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik dne 30. 10. 2002 zoper dolžnika K. K., k.d., vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 18. 2. 2003. Dne 15. 11. 2004 je upnik vložil predlog za izvršbo proti družbeniku na podlagi 25. člena ZIZ (in predlog z novim izvršilnim sredstvom na podlagi 34. člena ZIZ) proti K. K., k.d. in M. K. kot osebno odgovorni družbenici.

Prvi odstavek 25. člena ZIZ, ki je veljal v času vložitve predloga, je določal, da sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpisom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika.

Družbenica v tem postopku ne nastopa kot pravna naslednica družbe in izvršba zoper njo v ničemer ni odvisna od že uvedenega izvršilnega postopka zoper komanditno družbo (razen v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko je izvršilni naslov del pravnomočnega sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, da v določenem roku plača terjatev). Upnik prvotnega predloga, vloženega zoper komanditno družbo, tudi ne more „modificirati“, kot trdi v pritožbi, kajti sklep o izvršbi je že pravnomočen in dovoljuje izvršbo le zoper dolžnika, ki je v njem naveden, torej komanditno družbo. Izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, je mogoče dovoliti le z novim sklepom na podlagi materialnopravne določbe 25. člena ZIZ (in ne prvotnega sklepa o izvršbi), saj gre za izjemen primer širitve učinka izvršilnega naslova, ki ga zaradi soodgovornosti take osebe za odgovornosti družbe določa zakon.

Upnikov predlog za izvršbo z dne 15. 11. 2004 je tako nov, samostojen predlog za izvršbo proti dolžnici (prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 146/2007 z dne 10. 10. 2007) in je zato odločitev sodišča prve stopnje, da se upniku odmeri sodna taksa za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi ter posledično sodna taksa za opomin za plačilo sodne takse za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi, pravilna.

Glede na navedeno upnikova pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom ZIZ), ni ugotovilo drugih kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prim. prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).