VSM Sodba I Cp 504/2021

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako,

- da tečejo zakonske zamudne obresti namesto od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, sedaj od vložitve tožbe dne 20. 9. 2016 do plačila,

- v točki IV izreka pa tako, da se datum 1. 1. 2016 nadomesti z datumom 20. 9. 2016.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavljajo vlaganja v nepremičnino parcelna št. X, k.o. G., zaradi katerih se je vrednost nepremičnine povečala za 95.003,96 EUR in je delež tožeče stranke 42,08 %, delež toženca pa 57,02 %. Pod točko II je glede povečanja vrednosti nepremičnine na račun vlaganj za nadaljnjih 4.796,64 EUR in glede nadaljnjega 7,92 % deleža tožeče stranke pri povečanju vrednosti nepremičnine tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod točko III je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 39.976,52 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod točko IV je v presežku glede 9.923,48 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od 49.900,00 EUR od 1. 1. 2016 tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod točko V je delni umik tožbe glede naštetih premičnin vzelo na znanje in postopek ustavilo, pod točko VI pa je odločilo o stroških postopka.

2Takšno sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki. Uveljavljata vse razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka izpodbija I., III., V. in VI. točko sodbe. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev zadeve in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo tožene stranke zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

5Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

6Tožeča stranka je tožbo vložila 26. 9. 2016 in takrat od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti. Toženec je bil najmanj takrat seznanjen s terjatvijo tožnice in najkasneje od takrat je nastopila njegova zamuda.

7Pritožba tožnice je v tem delu utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (5. točka 358. člena ZPP).

8Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo deleže pravdnih strank na skupnem premoženju in pravilno ocenilo izpovedbe prič I.Š., B.A. in J.Š., da tožnica do zaključene III faze ni sodelovala pri gradnji niti s kuhanjem. Ustrezno je obrazložilo tudi, zakaj ni verjelo pričam tožnice. Tožnica vse do zaključene III faze pri gradnji ni sodelovala, zato je pravilen zaključek, da je njen prispevek k skupnemu premoženju iz tega naslova manjši od toženčevega, ki je pri gradnji sodeloval tako s fizičnimi deli in organizacijo. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo prispevek tožnice k povračilu kreditov in njen prispevek iz poklicnega dela, ki je enakovreden toženčevemu.

9Neutemeljena je pritožba tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo o delnem umiku tožbe (glede premičnin). Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se ta spusti v obravnavanje glavne stvari (prvi odstavek 188. člena ZPP). Tožbo lahko umakne tudi pozneje vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožeča stranka o umiku tožbe ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je v umik privolila.

10Tožena stranka je delni umik tožbe podala na naroku 3. 2. 2020, kjer je bila prisotna tako tožeča stranka kot tudi njen pooblaščenec. Tožena stranka je bila tako z umikom tožbe seznanjena 3. 2. 2020. Dne 4. 2. 2020 je pričel teči 15 dnevni rok, v katerem bi se tožeča stranka o umiku lahko izjavila. Ta rok je potekel 19. 2. 2020, tožena stranka pa je spremembi tožbe nasprotovala z vlogo 5. 3. 2020, kar je prepozno.

11Neutemeljeno pritožba graja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost. Na podlagi določila 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je izvenzakonska skupnost skupnost, ki mora trajati daljši čas, pri tem pa ne smejo biti podane okoliščine za neveljavnost zakonske zveze. Za obstoj izvenzakonske skupnosti je pomembno skupno bivanje, ekonomska skupnost, čustvena navezanost in dejstvo, da veljata izvenzakonska partnerja v očeh okolice za par.

12Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo začetek izvenzakonske skupnosti pravdnih strank v mesecu aprilu 2010. Takrat je življenjska skupnost trajala že več kot pol leta in je tudi okolica njuno zvezo štela za enakovredno zakonski zvezi, kakor je obširno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa v tem obsegu povzema vse ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje.

13Tožena stranka neutemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedb zaslišanih prič. Večina zaslišanih prič je v enaki meri izpovedala tako v korist tožnice kot toženca in so neutemeljena pritožbena izvajanja o pričanju v korist tožnice. To velja za priče, ki niso v sorodu ne z eno ne z drugo pravdno stranko.

14Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je bilo v postopku nesporno ugotovljeno, da je bil v avgustu 2009 toženec še v zvezi z bivšo partnerko, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo obstoja izvenzakonske skupnosti avgusta 2009, ampak avgusta 2010.

15Sodišče prve stopnje stalnima sodnima izvedencema gradbene stroke, postavljenima v tem postopku, tudi ni postavljalo sugestivnih vprašanj. Pravdni stranki sta bili pri zaslišanjih ves čas prisotni in bi lahko ob kršitvi takšne vrste takoj odreagirali. Tožena stranka je sicer predlagala zaslišanje izvedenca B., vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo, ker tožena stranka predujma za zaslišanje izvedenca ni plačala.

16Pritožba graja izračun sodišča prve stopnje glede prispevka pravdnih strank v zvezi s stanovanjskimi krediti, ne pove pa niti, zakaj naj bi bil obračun napačen, niti kakšen bi moral biti, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbena izvajanja tožene stranke v tem obsegu.

17Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

18Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa le glede teka zakonskih zamudnih obresti, zato morata obe stranki nositi sami svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena, 155. in 165. člen ZPP).