UPRS sodba III U 63/2010

1. Tožbi se ugodi, odločba predsednice Delovnega sodišča v Kopru, št. Su 32/95 z dne 07.12.2009, se odpravi in se ji zadeva vrne v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora, odmerjene na 80,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe.

Predsednica Delovnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je s 1. točko izreka odločbe, št. Su 32/95 z dne 07.12.2009 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožečo stranko, ki ima naziv višja sodnica, kot podpredsednico Delovnega sodišča v Kopru, z dnem 1.7.2009 uvrstila v 53. plačni razred. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09, v nadaljevanju ZSPJS-L) določil nove plačne razrede funkcij sodne oblasti. V prehodni določbi 17. člena ZSPJS-L pa je določeno, da se sodnikom v obdobju od 1.7.2009 do 01.12.2010 določijo osnovne plače s plačnimi razredi, kot so določeni v tabeli 1. odstavka tega člena. Glede na to, da je v navedeni določbi za podpredsednika okrožnega sodišča III določen 53. plačni razred in glede na to, da je bila tožeča stranka kot podpredsednica Delovnega sodišča v Kopru z odločbo Sodnega sveta, št. 2/08-2119 z dne 02.10.2008, že uvrščena v 53. plačni razred, je bila z izpodbijano odločbo od dne 1.7.2009 dalje, na podlagi citiranih določb ZSPJS-L in določbe 1. odstavka 45. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB4 s spremembama, v nadaljevanju ZSS), uvrščena v 53. plačni razred.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava in v njej navaja, da je bila z izpodbijano odločbo nezakonito uvrščena v 53. plačni razred, saj bi morala biti, glede na določbo 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L, uvrščena v 54. plačni razred. Z odločbo Sodnega sveta, št. 2/09-35 z dne 8.1.2009, je bila namreč imenovana v naziv višje sodnice in uvrščena v 53. plačni razred, v katerega je bila kot podpredsednica Delovnega sodišča v Kopru že uvrščena. Po 1. odstavku 17. člena ZSPJS-L se sodnikom v obdobju od 1.7.2009 do 01.12.2010 določijo osnovne plače s plačnimi razredi, kot so določeni v tabeli te določbe, ki za funkcijo višjega sodnika določa razpon plačnih razredov od 51 do 55, za funkcijo podpredsednika okrožnega sodišča III pa plačni razred 53. Po 3. odstavku 17. člena ZSPJS-L se sodnik, ki lahko napreduje v višji plačni razred, s 1.7.2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija, ki jo zaseda ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel, se ga uvrsti v en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred. Ob pravilni uporabi navedenih zakonskih določb bi torej morala biti uvrščena v 54. plačni razred. Dejstvo, da je hkrati višja sodnica in podpredsednica okrožnega sodišča, toženi stranki ne daje podlage za uvrstitev v nižji plačni razred podpredsednice, saj je njena primarna funkcija sojenje, zaradi opravljanja funkcije podpredsednice pa nima zmanjšanega obsega pričakovanega dela, pač pa je funkcija podpredsednice zgolj dodatna in občasna, vezana na nadomeščanje predsednice ob njeni odsotnosti. Vrednotenje njenega dela kot sodnice zgolj po funkciji podpredsednice je v nasprotju z načelom in favorem in s ciljem ZSPJS, da uveljavi načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah ter stimulativnosti plač (2. odstavek 1. člena ZSPJS). Z izpodbijano odločbo pa ji je kršeno tudi načelo enakega obravnavanja sodnikov, saj se ji jemljejo pravice, ki jih je pridobila z napredovanjem kot sodnica. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in samo odloči tako, da jo za obdobje od 1.7.2009 do 4.2.2010 uvrsti v 54. plačni razred in toženi stranki naloži izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo, z dodatki in zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zapadlosti razlik do dneva plačila, vse v roku 15 dni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja dejansko in pravno podlago zadeve, ki jo v tožbi navaja že tožeča stranka ter nadalje pojasnjuje, da je tožečo stranko z izpodbijano odločbo uvrstila v 53. plačni razred po tem, ko je pridobila mnenje uslužbenke Ministrstva za javno upravo, iz kateregaizhaja, da je na podlagi 17. člena ZSPJS-L potrebno tožečo stranko uvrstiti v plačni razred kot podpredsednico Delovnega sodišča v Kopru, ne glede na to, da je napredovala v naziv višje sodnice.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo (1. točka izreka) tožečo stranko kot podpredsednico Delovnega sodišča v Kopru, na podlagi tabele plačilnih razredov iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L (podpredsednik okrožnega sodišča III), uvrstila v 53. plačni razred. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe že pridobila naziv višje sodnice, z odločbo Sodnega sveta, št. 2/09-35 z dne 8.1.2009, s katero je bila tudi uvrščena v 53. plačni razred, v katerega je bila že uvrščena kot podpredsednica Delovnega sodišča v Kopru. Po določbi 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L pa se sodnik, ki lahko napreduje v višji plačni razred, s 1.7.2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija, ki jo zaseda ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga presegel, se ga uvrsti v en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred. Glede na citirano določbo, je po presoji sodišča tožeča stranka kot višja sodnica, ob upoštevanju nespornega dejstva, da je ob izdaji izpodbijane odločbe že dosegla 53. plačni razred kot višja sodnica in da najvišji plačni razred za višjega sodnika po tabeli iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L znaša 55 (šifra funkcije A037331), upravičena do uvrstitve v 54. plačni razred.

K takemu zaključku pa napotuje tudi ZSS, ki kot lex specialis v 1. odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan.

Glede na zgoraj navedeno je sodišče, v skladu s 4. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), tožbi ugodilo in na podlagi 3. odstavka istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da sodišče samo odloči o stvari tako, da jo uvrsti v 54. plačni razred in toženi stranki naloži izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo, z dodatki in zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zapadlosti razlik do dneva plačila, vse v roku 15 dni. Sodišče je, ne glede na določbo 4. odstavka 3a. člena ZSPJS, zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, saj v podatkih upravnega spisa ni imelo zanesljive podlage za odločitev v delu, ki se nanaša na določitev plače po uvrstitvi tožeče stranke v 54. plačni razred (1. odstavek 65. člena ZUS-1).

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka:

Tožeča stranka je s tožbo predlagala tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov upravnega spora. Sodišče je na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 predlogu ugodilo in višino stroškov odmerilo v skladu s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) tako, da je tožeči stranki, ki v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, v tej zadevi, ki je bila rešena na seji, priznalo 80,00 EUR. Toženi stranki je določilo 15 dnevni rok izpolnitve obveznosti na podlagi 2. odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. Sodna taksa, ki jo je tožeča stranka plačala za postopek pred sodiščem prve stopnje (Tar. št. 6111 – 148,00 EUR), pa bo na podlagi določb 2. odstavka 36. člena in 1. odstavka 37. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, ZST-1), tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.