VSRS Sklep VIII DoR 15/2010-5

Predlog se zavrne.

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, ker se je toženec preselil iz Škal pri Velenju, kjer je stanoval ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, na naslov K. – N. xx, Podbočje. Dejstvo, da so se zaradi tega povečale obveznosti tožeče stranke iz naslova povračila stroškov prevoza toženca na delo in z dela, ni štelo za razlog za razvezo pogodbe o zaposlitvi, niti na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in niti na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem sodišče ugotavlja, da ZDR izrecno določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ne predvideva razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka. Sicer pa bi se stranki že v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorili, kako se bodo pravice delavca in obveznosti delodajalca uredile v primeru spremembe bivališča.

2Tožeča stranka je predlagala, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija. Navaja, da je novo bivališče toženca oddaljeno od njenega sedeža kar 97 km in da predstavljajo stroški prevoza na delo in z dela, ki jih je glede na novo bivališče tudi po odločbi sodišča dolžna plačevati tožencu, kar 70,45 % toženčeve plače. Na tak način je v celoti podrta kalkulacija stroška toženčeve zaposlitve, na podlagi katere je z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi in bistveno porušena enakovrednost medsebojnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da je za take primere podana pravna podlaga za razvezo pogodbe o zaposlitvi tako v civilni (112. člen OZ), kot delovnopravni zakonodaji (11., 47. do 50. in zadnja alineja 75. člena ZDR). Po njenih ugotovitvah Vrhovno sodišče do razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin še ni zavzelo stališča. Odločitev o tem, kaj pomeni za delodajalca obveznost plačila dejanskih stroškov prevoza na delo in z dela ne glede na to, da je delavec po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spremenil bivališče in ne glede na oddaljenost novega bivališča ter višino s tem povezanih stroškov, je za tožečo stranko pravno pomembna. Skupaj s svojo ustanoviteljico zaposluje blizu 2000 delavcev in mnogi od njih imajo zgrajene hiše širom območja Slovenije, pa tudi bivše Jugoslavije in s tem možnost preselitve tudi v oddaljene kraje. Kolikor bi v takih primerih tožečo stranko bremenili povečani stroški prevoza na delo in z dela, tudi ob preselitvi v več sto kilometrov oddaljene kraje, brez možnosti razveze pogodbe o zaposlitvi, se postavi tudi vprašanje ogrožanja ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude.

3Predlog ni utemeljen.

4Po presoji sodišča razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani.