VSRS Sklep II DoR 359/2021

Predlog se zavrne.

1Tožnik je bil pri tožencu zaposlen na delovnem mestu voznik avtobusa, za katero je bila sprva določena zavarovalna doba s povečanjem oziroma po uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-1 plačevanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja – poklicnega zavarovanja. Toženec je zavarovanje za tožnika sklenil 1. 1. 2001 in ga plačeval do 31. 1. 2011, ko je odstopil od dodatnega pokojninskega zavarovanja za pri njem zaposlene voznike. Tožnik je od toženca zahteval plačilo odškodnine v višini 14.117,35 EUR, kolikor je ob upokojitvi zaradi neplačevanja prispevkov prejel manj sredstev.

2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 14.117,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2019 dalje. Tožencu je naložilo tudi povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v višini 2.027,70 EUR.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je treba v primeru zavarovancu vsak mesec izkazanih neplačil zneskov (obveznih prispevkov), ki bi jih ti zavezanci za plačilo sicer morali plačati v korist zavarovanca v obvezno dodatno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz (dodatnega pokojninskega) zavarovanja, katerega podlaga je pogodbena, iz naslova teh neplačil izvirajoče zahtevke zavarovanca, šteti, da za tovrstne zahtevke velja zastaralni rok, ki je sicer določen za terjatve občasnih dajatev (prvi odstavek 347. člena Obligacijskega zakonika), tj. tri leta od zapadlosti vsake posamezne tovrstne dajatve zavezanca?

2) Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali se pričetek teka tega roka prične s trenutkom, ko je tovrsten zavarovanec z dejstvom neplačila tovrstnih prispevkov kot terjatev občasnih dajatev prvič seznanjen, in sicer z vsakokratno vročitvijo vsake plačilne liste posebej, kjer te postavke ni več bilo (medtem ko je bila ta postavka prej vedno na vsakokratni plačilni listi prisotna), ali šele s prejemom obvestila pristojne zavarovalne družbe po oddaji popolnega zahtevka zavarovanca za izplačilo na tovrsten način zbranih sredstev?

3) Če je odgovor na to vprašanje negativen, in se hkrati šteje, da gre pri tovrstni terjatvi zavarovanca za odškodninski zahtevek, ki zastara v roku treh let, odkar je zavarovanec kot oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja te, oziroma v roku petih let odkar je škoda nastala, ali se pričetek teka tega roka prične s trenutkom, ko je tovrsten zavarovanec z dejstvom neplačila tovrstnih prispevkov kot terjatev občasnih dajatev prvič seznanjen, in sicer z vsakokratno vročitvijo vsake plačilne liste posebej, kjer te postavke ni več bilo (medtem ko je bila ta postavka prej vedno na vsakokratni plačilni listi prisotna), ali šele s prejemom obvestila pristojne zavarovalne družbe po oddaji popolnega zahtevka zavarovanca za izplačilo na tovrsten način zbranih sredstev?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).