VSL Sklep Cst 363/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.363.2021Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik posplošeno trdi, da ima premoženje, ki mu omogoča poplačilo dolgov, ne pove pa, za kakšno premoženje gre. Navaja sicer, da je lastnik gradbene firme, ki je vedno poslovala pozitivno, pri tem pa ne pove niti, za katero firmo gre.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B., d. o. o. (3. točka izreka).
2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrne.
3Na pritožbo sta odgovorila upnik C. C. in upravitelj.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je upnik C. C., ki je v postopku osebnega stečaja, po stečajnem upravitelju D. D. vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), in založil predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni izjavil, da z upnikovim predlogom soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, se domneva, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da se nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).
6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročen s fikcijo vročitve. Ker navedenega predloga s pozivom dolžniku, da se o njem lahko izjavi v 15 dneh, ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti dolžniku, je vročevalec dne 21. 6. 2021 v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker dolžnik pisma v tem roku ni prevzel, mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 7. 7. 2021 (vročilnica, pripeta pri red. št. 5). V skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se je vročitev štela za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi moral naslovnik pisanje dvigniti, to je dne 6. 7. 2021.
7Pritožnik trdi, da ni insolventen, da se je v postopku osebnega stečaja znašel, ker je brat C. C. podal predlog za začetek postopka. Navaja, da je bratu dolžan povrniti polovico podedovanega premoženja, in sicer v višini cca 100.000,00 EUR, od navedenega zneska pa mu je vrnil že znesek v višini 40.000,00 EUR. Navaja, da je sam lastnik gradbene firme, ki je vedno poslovala pozitivno, zato nikoli ni imel težav z odplačevanjem dolgovanega zneska bratu. Ker je lansko leto Covid kriza med drugim najbolj udarila gradbeništvo, svojih sprotnih obveznosti do brata žal ni mogel poravnati. Plačilu dolga in obveznosti, ki jih ima do njega, pa se nikoli ni imel namena izogniti. Ob ponovnem pregledu svojega premoženja in prihodkov je ugotovil, da je zmožen odplačati vse svoje dolgove, saj ima v lasti premoženje, ki presega višino dolga, zato bo dolg poravnal v mesečnih obrokih. Poleg navedenega ima podjetje, ki je zopet začelo uspešno poslovati, prejema pa tudi mesečno plačo v višini 1.200,00 EUR, tako da bi od plače lahko mesečno poravnal obveznosti v višini 400,00 EUR.
8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik posplošeno trdi, da ima premoženje, ki mu omogoča poplačilo dolgov, ne pove pa, za kakšno premoženje gre. Navaja sicer, da je lastnik gradbene firme, ki je vedno poslovala pozitivno, pri tem pa ne pove niti, za katero firmo gre. Plača v višini 1.200,00 EUR mesečno pa nikakor ne zadošča za poplačilo dolga upnika, ki na dan 3. 6. 2021 znaša 76.747,83 EUR s pripadki, pri čemer je znesek glavnice zapadel v plačilo že v letu 2017. V kolikor bi dolžnik dolg poplačeval v mesečnih zneskih po 400,00 EUR, bi ga odplačal v šestnajstih letih, na kar upnik, ki je v postopku osebnega stečaja, zagotovo ne bi pristal.
9Dolžniku glede na navedeno ni uspelo izpodbiti domneve iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev.
10Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 1. 2022Nazaj na vrh ↑