VSK sklep Cpg 254/2007

Pritožba predlagateljev se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog z dne 21.6.2007, ki se glasi: „1.) Primerna odpravnina za eno delnico D.K. d.d. na dan 21.5.2007 znaša 22,78 EUR; 2.) Nasprotni udeleženec je dolžan S.Z. plačati dodatno denarno doplačilo v skupnem znesku 7.037,64 EUR, skupaj z obrestmi po obrestni meri iz 612/I. čl. ZGD-1 od navedenega zneska od dne objave vpisa sklepa skupščine D.K. d.d. o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na nasprotnega udeleženca v sodni register do plačila, ter mu povrniti stroške pravnega zastopanja, v 15 dneh; 3.) Nasprotni udeleženec je dolžan J.K. plačati dodatno denarno doplačilo v skupnem znesku 2.705,22 EUR, skupaj z obrestmi po obrestni meri iz 612/I. čl. ZGD-1 od navedenega zneska od dne objave vpisa sklepa skupščine D.K. d.d. o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na nasprotnega udeleženca v sodni register do plačila, ter mu povrniti stroške pravnega zastopanja, v 15 dneh.“

Proti navedenemu sklepu sta predlagatelja po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev. Opozarjata, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo določbo 1. odst. 68. čl. ZPre-1, ni pa upoštevalo vsebine 2. odst. istega člena. Slednji nalaga prevzemniku samo, kakšno vrsto nadomestila mora ponuditi in v kakšni višini in ničesar več. To pa pomeni, da iz 68. čl. ZPre-1 popolnoma jasno sledi, da se tudi pri izključitvi manjšinskih delničarjev v primerih iz 1. odst. 68. čl. ZPre-1, uporabljajo vse določbe ZGD-1, ki urejajo izključitev manjšinskih delničarjev, razen pravila o tem, kakšna mora biti vrsta in višina nadomestila, ki jo ponudi prevzemnik kot glavni delničar. Iz tega sledi, da se v celoti uporabljajo tudi določbe 388. čl. ter 606. do 615. čl. ZGD-1 o sodnem preizkusu primernosti odpravnine, saj 2. odst. 68. čl. ZPre-1 v ničemer drugače ne ureja pravice do sodnega preizkusa primernosti odpravnine. Ta kot lex specialis ne izključuje nobene druge določbe ZGD-1 o izključitvi manjšinskih delničarjev in zato očitno tudi ne določb o sodnem preizkusu primernosti odpravnine. Sodišče prve stopnje in teoretiki, na katere se sklicuje, pa 68. čl. ZPre-1 razlagajo, kot da bi zakon določal, da se manjšinskim delničarjem v takšnem primeru odvzamejo delnice po ceni iz uspešne prevzemne ponudbe. Tega pa 68/II čl. nikjer ne določa. Argumenti teorije dokazujejo nasprotno stališče: zakonodajalec je pri oblikovanju 2. odst. izhajal iz domneve, da je cena iz uspešne javne ponudbe ponavadi tudi primerno nadomestilo, zato ni predpisal preverjanje nadomestila s strani revizorja. Prav opustitev revidiranja primernosti odpravnine je narekovala ohranitev sodnega preizkusa primernosti odpravnine, saj bi sicer uspešni prevzemnik razlastil manjšinske delničarje proti plačilu vrednosti, ki je bistveno manjša od vrednosti delnic. Gre za nasprotje s 33. čl. ustave. Sodnega preizkusa primernosti odpravnine, določene v višini cene iz javne ponudbe pa ne izključuje niti 69. čl. ZPre-1, ki ureja položaj izstopajočega manjšinskega delničarja.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba predlagateljev ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec je na podlagi prevzemne ponudbe v obdobju od 28.2.2007 do 28.3.2007 postal imenik najmanj 13.074.977 delnic izdajatelja družbe D.K. d.d., ki predstavljajo 93,5691 % delež v osnovnem kapitalu navedene družbe oziroma 93,5691 % delež vseh delnic družbe z glasovalno pravico. O tem so delničarji D.K. d.d. na seji skupščine dne 21.5.2007 izglasovali ugotovitveni sklep, ter odločili, da se vse delnice navedene družbe, katerih imetnik ni nasprotni udeleženec kot glavni delničar, nanj prenesejo, proti plačilu primerne denarne odpravnine v višini 16,00 EUR za vsako delnico navedene družbe. Ta sklep je bil javno objavljen.

Primer, kakršen je obravnavani, je urejen v 68. čl. Zakona o prevzemih (ZPre-1, Ur.l. RS, št. 79/2006); skupščina ciljne družbe D.K.d.d. je znotraj trimesečnega roka sprejela sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja – nasprotnega udeleženca, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil več kot 90-odstotni delež vseh njenih delnic, pri čemer je določila, da mora glavni delničar ponuditi manjšinskim delničarjem denarno odpravnino v višini 16,00 EUR, kar je toliko, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi in kar med strankami ni sporno.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je ureditev v 2. odst. 68. čl. ZPre-1 specialna glede na (splošna) pravila v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in velja le v obdobju treh mesecev po objavi izida prevzemne ponudbe (da je šlo tudi v obravnavanem primeru za takšno obdobje, med strankami ni sporno, saj od zadnjega dneva prevzemne ponudbe do objave sklepov skupščine D.K. d.d., ta rok še ni potekel). Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju pa je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen. Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi s tem citiralo stališče pravne teorije, kar pritožnika posebej napadata, vendar pa je takšna interpretacija v skladu tudi s 13. direktivo EU o prevzemnih ponudbah, ki kogentno določa opredelitev, da se kot pravična cena šteje tista, ki je dana v ponudbi, kar velja tako pri izključitvi kot pri izstopu delničarjev po 69. čl. ZPre-1. Pritožnika nimata prav, ko trdita, da ima izstopajoči delničar pravico, da zahteva namesto nadomestila iz javne ponudbe primerno odpravnino po ZGD-1; slednjo lahko zahteva šele po poteku trimesečnega prevzemnega obdobja, ne pa pred tem.

Namen specialne prevzemne ureditve je zagotoviti manjšinskim delničarjem pravico, ki jih izenačuje s tistimi delničarji, ki so prodali delnice v postopku prevzemne ponudbe in je neutemeljena pritožbena trditev, češ da je določilo 68. čl. ZPre-1 v nasprotju s 33. čl. Ustave, ker da bi za primere, ko bi bila cena iz javne ponudbe manjša od primerne odpravnine, omogočala razlastitev v zasebnem interesu brez nadomestila.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odst. 33. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.