VSL Sklep II Ip 1241/2021

I. Pritožba prvega dolžnika zoper 2. točko sklepa se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

II. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 7. 2021 sklenilo:

- sklep o izvršbi opr. št. VL 112250/2020 z dne 30. 12. 2020 se glede druge dolžnice B. B. razveljavi v celoti; glede prvega dolžnika A. A. razveljavi glede dela glavnice v znesku 99,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2020 dalje ter glede stroškov v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po preteku paricijskega roka ter odloči, da bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki kot pristojnim sodiščem (točka 1 sklepa);

- v preostalem delu je ugovor prvega dolžnika A. A. zavrnilo (točka 2 sklepa);

- izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. VL 112250/2020 z dne 30. 12. 2020 pa je delno ustavilo za dne 1. 2. 2021 plačanih 99,07 EUR (točka 3 sklepa).

2Zoper točko 2 sklepa vlaga prvi dolžnik ugovor (pravilno pritožbo). Navaja, da je upnik neutemeljeno priglasil stroške za delo odvetnika, čeprav ima kot Javni stanovanjski sklad RS zaposlene pravnike ali odvetnike in bi to izvršbo lahko naredili zaposleni pri upniku in ne zunanji najet odvetnik. Tako mu je upnik povzročil škodo v višini 60,00 EUR za odvetnika in 22 % DDV v znesku 13,20 EUR, prav tako pa je neutemeljeno zahteval 50,00 EUR za administrativne stroške. Opozarja, da so v skladu z Zakonom o sodnih taksah država in državni organi ter neposredni in posredni proračunski uporabniki oproščeni plačila sodnih taks. Tako je Stanovanjski sklad RS kot državni organ oproščen plačila sodne takse. Nasprotuje uporabi Obligacijskega zakonika v smislu, da se poravnajo najprej stroški, nato obresti in nazadnje glavnica. Zahteva, da se obračuna najprej glavnica kot plačana v celoti. Stroški pa so sporni in so stvar pravde.

3Upnik je odgovoril na pritožbo po svojem pooblaščencu ter predlagal njeno zavrnitev, priglasil pa je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba zoper točko 2 ni utemeljena.

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožnik v pritožbi najprej trdi, da ugovarja potrebnosti stroškov, saj bi lahko upnik, ki ima zaposlene pravnike, sam vložil predlog za izvršbo in ne potrebuje zunanjega najeta odvetnika. Taka pritožbeno trditev v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati. Zakon o javnih skladih niti Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada nikjer ne določata, da upnik ne bi smel najemati zunanjih pooblaščence za opravljanje pravnih dejanj. Zato je potrebno uporabiti v zvezi z možnostjo in potrebnostjo zastopanja po pooblaščencu - odvetniku 86. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja v tem postopku glede na 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da smejo stranke opravljati pravna dejanja osebno ali po pooblaščencih. Glede na navedeno zakonsko določilo je v konkretnem primeru upnik lahko pooblastil za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku odvetnika, stroški odvetnika pa so posledično potrebni stroški za sam izvršilni postopek v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ. Stroški zastopanja pooblaščenega odvetnika so torej, v kolikor je predlog za izvršbo utemeljen ali delno utemeljen, potrebni stroški v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ in v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT).

6Sodišče prve stopnje se je v zvezi z ugovornimi trditvami glede višine priglašenih in priznanih stroškov v sklepu o izvršbi pravilno opredelilo do le teh. Ne glede na to, da je bil ugovor dolžnika delno obrazložen za plačani znesek dne 18. 12. 2020 v znesku 99,62 EUR in glede dela stroškov v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je v presežku ugovor dolžnika še vedno neutemeljen in sklep o izvršbi utemeljeno izdan, kar pomeni, da ima upnik pravico do nagrade za delo odvetnika v skladu s 1. točko tarifne številke 27 OT, ki določa, da ima odvetnik pravico do nagrade za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek, 50 % iz tarifne številke 18 OT, vendar ne več kot 200 točk. Ker je najmanjša vrednost storitve po tarifni številki 18 OT predvidena kot vrednost storitve 200 odvetniških točk, je sodišče prve stopnje pravilno za delo pooblaščenca upnika priznalo 100 točk oziroma ob vrednosti 0,6 EUR za točko 60,00 EUR. Pravilno je k temu dodalo še 22 % DDV v znesku 13,20 EUR ter stroške sodne takse za predlog za izvršbo v višini 44,00 EUR v skladu s tarifno številko 4011 v zvezi s tarifno številko 4041 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

7V zvezi z obračunom sodne takse se pritožnik v pritožbi sklicuje še na 10. člen ZST-1, ki določa, da so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. V konkretnem primeru pa upnik ni nobena oseba, ki jo opredeljuje prvi odstavek 10. člena ZST-1. Predvsem ni državni organ, prav tako pa tudi ne organ samoupravne lokalne skupnosti oziroma posredni proračunski uporabnik, ki bi bil v celoti v lasti samoupravne lokalne skupnosti. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je javni sklad, ki pa je v skladu s 1. členom Zakona o javnih skladih (ZJS-1) pravna oseba javnega prava, ki je bil ustanovljen na podlagi Akta o ustavitvi stanovanjskega sklada Republike Slovenije (Akt) kot javnega sklada in ki je v skladu z Aktom določen tudi kot pravna oseba javnega prava. Kot pravna oseba je torej sam subjekt pravic in obveznosti vpisan v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani z matično številko 5539153. Tako ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno pri obračunu stroškov upoštevalo tudi plačilo sodne takse v znesku 44,00 EUR.

8Predmet obračuna preostanka terjatve pa ni stvar tega postopka, ampak bo v nadaljevanju o tem odločeno v ustreznem postopku.

9Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zoper točko 2 sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10V skladu s prvim 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ višje sodišče, ko odloča o pritožbi, odloča tudi o stroških pritožbenega postopka. Pritožnik stroškov ni priglasil, upnik pa je priglasil stroške odgovora na pritožbo. Višje sodišče je odločilo, da stroški odgovora na pritožbo niso potrebni stroški v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, saj navedbe v pritožbi niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve, ter torej ne gre za potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. Posledično je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.