VSC Sodba PRp 133/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati strošek pritožbenega postopka – sodno takso v višini 120,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se izterja prisilno.

1Sodišče prve stopnje je v hitrem postopku o prekršku storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV), ki jo je storilec vložil dne 11. 9. 2018 zoper plačilni nalog (PN) Policijske postaje ..., opr. št. 0000118806513 z dne 24. 8. 2018 zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu v plačilo naložilo še sodno takso.

2Taki odločitvi sodišča prve stopnje storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja sicer nedopusten pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njegovi ZSV, kar zadeva prekrška po določbah ZJRM-1 ugodi in se v tem delu postopek o prekršku ustavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev, da je prekrškovni organ storilcu dne 24. 8. 2018 izdal PN zaradi storitve treh prekrškov in sicer prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1, prvem odstavku člena 22 ZJRM-1 in po prvem odstavku člena 24 ZOIzk z izrekom enotne globe v višini 801,12 EUR, zoper tako izdani PN prekrškovnega organa pa je storilec pravočasno vložil pravno sredstvo (ZSV) dne 12. 9. 2018 in odločitvi prekrškovnega organa nasprotoval. Ker je prvo sodišče štelo, da dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, je dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega postopka in v dopolnjenem dokaznem postopku zaslišalo priče A. F., S. S. in K. Z., prebralo pa je tudi pisno izjavo A. F. ter vse priložene fotografije in listinske dokaze, ki so bili vloženi v spisovno gradivo obravnavane prekrškovne zadeve. Ugotovilo je, da je PN bil storilcu izdan na podlagi osebne zaznave policistov PP ... K. Z. in S. S. Kot izhaja iz opomb na izdanem PN pa so bili prekrški storilcu na kraju predočeni, PN pa je bil storilcu s strani PP ... poslan po pošti skupaj z dopisom dne 24. 8. 2018, na katerem je tudi opisan dejanski stan očitanih prekrškov ter pojasnilo glede vročitve PN po pošti (iz PN izhaja, da naj bi se storilec po storitvi prekrškov zaklenil v objekt in vročitev PN storilcu na kraju ni bila mogoča).

5Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov zanesljivo ugotovilo, da so 28. 8. 2018, policisti PP ... opravljali kontrolo neidentificirane voznice v cestnem prometu, na parkirišču pred objektom na R. Med policijskim postopkom, ki se je izvajal najprej s storilčevim bratom A. F., je storilec pričel vpiti na policista ter je bil zaradi kršitve ZJRM-1 nato tudi z njim izveden policijski postopek. Storilec je prišel iz objekta ter pričel na policiste vpiti in se do njiju nedostojno vesti, vpil pa je z besedami, ki so povzete v izpodbijani sodbi v točki 14). Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, predvsem na podlagi podrobnega zaslišanja poslujoče policistke K. Z. in policista S., ki sta prekrške, ki se storilcu očitajo, neposredno zaznala in ki sta pred tem vodila postopek z voznico pri objektu R., ugotovilo, da sta policista pred tem z modrimi lučmi ustavljala voznico v cestnem prometu, ta voznica pa je najprej zavila desno proti trgovini S. in nato levo na parkirišče ter parkirala svoje vozilo na desno stran v bližini poslovne stavbe, kjer opravlja dejavnost storilec. Med postopkom, ki sta ga oba policista vodila s to voznico, pa je prišlo najprej do komunikacije z A. F., to je storilčevem bratom, ki se je protivil temu, da bi policisti ustavljali na tistem mestu, zato je bil najprej z njim izveden identifikacijski postopek in ni prišlo do sankcioniranja, v nadaljevanju, ko se je še vedno izvajal postopek z neznano voznico, pa je na kraj prišel storilec in najprej odšel v poslovno stavbo, nato pa, ko je iz stavbe izstopil, je pričel vpiti na oba poslujoča policista z besedami, ki izhajajo iz opisa v navedenem PN. Na poziv poslujoče policistke storilec tudi ni pokazal osebne izkaznice in je ni želel izročiti na vpogled. Po predočitvi, da bo zoper njega izdan PN in, ko so mu bile predstavljene vse kršitve, pa se je še dodatno razburil in posledično nedostojno vedel in s takim ravnanjem tudi ni prenehal, zato je bil spisan tudi PN, ki pa ga storilec na kraju ni hotel prevzeti, zato mu je bil vročen v skladu z določbami ZUP po pošti.

6Storilec v svojih pritožbenih navedbah ne problematizira storitev prekrška po določbi 1. točke prvega odstavka člena 24 ZOIzk, izrecno pa nasprotuje zaključkom prvega sodišča o odgovornosti za oba prekrška po določbah ZJRM-1. Navaja, da se ni drl na policistko, čeprav ni izključil, da je sicer jakost svojega glasu prilagodil takratnemu hrupu okolice, nad policisti tudi ni izvajal nobenega kriljenja z rokami, niti vpitja, niti ju ni zmerjal in jima tudi ni izrekel besed, ki izhajajo iz opisa PN, vse navedeno je po njegovem čista izmišljotina in laž policistke Z., kar po prepričanju pritožnika izkazuje tudi dejstvo, da se policist S. ni spomnil ničesar, četudi je od dogodka minilo že kar nekaj časa. Izrecno izpostavlja, da je okolica objekta oziroma mesto, kjer sta policista izvajala postopek zasebna, ne pa javna površina in je last najemodajalca, s katerim je že od nekdaj je dogovorjeno, da se na tem delu naj ne bi izvajalo policijskih postopkov. Objekt ima v najemu od 1. 7. 2018, dogodek pa se je zgodil 24. 8. 2018, kar je sramotno oziroma slaba reklama za njegovo podjetje, ko pred poslovno stavbo že po dveh mesecih stoji policijski avto z modrimi lučmi.

7Prekrškovni organ je v obravnavanem postopku posloval po določbah hitrega postopka o prekršku, sodišče prve stopnje pa je dopolnilo dokazni postopek prekrškovnega organa in izdalo izpodbijano sodbo, zoper tako sodbo pa je v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljena pritožba iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 54 ZP-1, kar pomeni, da v hitrem postopku o prekršku pritožbeni razlog zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dopusten.

8Glede na povzete pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče kot ključno ugotavlja, da se pritožnik ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, saj je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v takih postopkih ugotovi sodišče prve stopnje, vezano. Kar pa zadeva njegovo pritožbeno navedbo, da bi njegov zagovor lahko potrdila tudi takrat zaposlena delavca M. Š. in D. C., pa slednje pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je prav tako nedopusten pritožbeni razlog, izvedbo tega dokaza pa storilec tudi ni predlagal pred prvim sodiščem, zato je s tem dokaznim predlogom tudi prekludiran. Ob vsem tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da pa so povsem nerelevantne tudi pritožbene navedbe o tem, da je poslovanje policistov na lokaciji, kot se je odvijala kritičnega dne (24. 8. 2018) slaba reklama za podjetje storilca, kajti v obravnavanem primeru, kar storilec očitno spregleda, sta oba poslujoča policista, katerima je sodišče tudi poklonilo vero, skladno izpovedala, da je šlo v obravnavanem primeru za obravnavo neidentificirane voznice v cestnem prometu, ki je bila ustavljena z modrimi lučmi in ki je morala ustaviti na prvem primernem prostoru, to pa je bilo pred poslovnim objektom storilca, kar tudi pomeni, da je šlo za nujno poslovanje policijske patrulje v okviru pooblastil na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

9Ker je torej prvo sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialnopravne določbe ZJRM-1 in ZOIzk, z jasnimi razlogi pa se je opredelilo tudi do storilčeve krivde zaradi vseh treh očitanih prekrškov, pritožnik pa s svojimi pritožbenimi navedbami uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede prekrškov po določbah ZJRM-1 (prekršek po 1. točki prvega odstavka člena 24 ZOIzk ni problematiziran), je bilo potrebno pritožbo storilca, ki je neutemeljena zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo, saj je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec odgovoren za storitev vseh treh prekrškov, prvo sodišče pa je pravilno uporabilo tudi materialnopravne določbe in storilcu izreklo z zakonom prepisane sankcije, katerih pritožnik izrecno po višini ni problematiziral niti v vloženi ZSV. Ob povedanem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s členom 159 ZP-1 pazi pritožbeno sodišče uradoma, je bilo potrebno pritožbo storilca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo (tretji odstavek člena 163 ZP-1).

10Pritožnik ni uspel s pritožbo, zato je na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z opombo 8.2 v tarifnem delu ZST-1 storilcu naložena v plačilo sodna taksa kot strošek pritožbenega postopka v višini 120,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi te sodbe, sicer bo sodna taksa izterjana prisilno.