VSL Sklep Cst 345/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika A. A. za razrešitev upravitelja.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugotovijo pogoji za razrešitev upraviteljice, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, predlagala zavrnitev pritožbenih navedb ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je upnikovo zahtevo za razrešitev upraviteljice zavrnilo z nosilnim razlogom, da so vsi očitki, na katerih temelji upnikov predlog za razrešitev upraviteljice, usmerjeni zoper pravnomočne sklepe sodišča. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da upnik razlogov iz 118. člena ZFPPIPP niti ne zatrjuje.

6Upnik ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni zatrjeval razlogov iz 118. člena ZFPPIPP, v pritožbi in dopolnitvi pritožbe v bistvenem delu izpodbija s ponavljanjem dotedanjih navedb: upraviteljica, ki je bila seznanjena z dolžnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja ter sklepom o začetku postopka, je vedela za oviro, zaradi katere se postopek osebnega stečaja ne bi smel začeti, kljub temu pa zoper sklep o začetku postopka ni vložila pritožbe. To upnik šteje za tako hudo kršitev dolžne skrbnosti, da bi sodišče prve stopnje moralo njegovemu predlogu za razrešitev upraviteljice ugoditi oziroma upraviteljico razrešiti po uradni dolžnosti. Dodatno upraviteljici še očita, da se ni opredelila do upnikovega ugovora proti predlogu dolžnika za odpust obveznosti niti ni ugovora vložila sama. Upraviteljica po mnenju upnika s postopkom zavlačuje, nalog ne opravlja v skladu z določbami ZFPPIPP in pravili stroke in ni izdelala rednega in izrednega poročila, ki katerega bi bile razvidne mesečne aktivnosti dolžnika od začetka postopka osebnega stečaja. Upnik šteje, da gre za hujše kršitve obveznosti upravitelja.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. ZFPPIPP v 1. odstavku 118. člena določa, da je razlog za razrešitev upravitelja vsaka kršitev obveznosti upravitelja, vendar pa je pri uporabi tega pravila potrebno upoštevati namen pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti (za te kršitve so določene ustrezne prekrškovne sankcije), pač pa je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu (dr. Nina Plavšak v ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, str. 98). V sodni praksi je zavzeto stališče, da je lahko upravitelj razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.

8V tej zadevi ni sporno, da so pritožnikovi razlogi za razrešitev upraviteljice usmerjeni zoper pravnomočne sklepe sodišča (sklep o začetku postopka osebnega stečaja, sklep o začetku postopka odpusta obveznosti). Tega pritožnik niti ne zanika. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen. Glede (ne)vloženega ugovora proti odpustu obveznosti s strani upraviteljice (ker naj bi obstajala ovira iz 2. odstavka 2. točke 399. člena ZFPPIPP), višje sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je iz razloga, za katerega navaja, da bi morala ugovor vložiti upraviteljica, ugovor vložil že pritožnik (in ga sodišče prve stopnje obravnava). Če upraviteljica ni tudi sama vložila ugovora iz istega razloga, to ne more pomeniti takšne kršitve, da bi opravičevala upraviteljičino razrešitev. Drugih ovir, zaradi katerih dolžnik ne bi bil upravičen do odpusta obveznosti (in bi morebiti terjale vložitev ugovora proti odpustu obveznosti), pritožnik ni navajal. Kot pa izhaja iz upraviteljičinega odgovora na pritožbo, je o za pritožnika spornih vprašanjih, ki jih pritožnik ponovno načenja tudi v pritožbi, pritožnika obvestila že po telefonu in elektronski pošti. To pomeni, da ji ni mogoče očitati niti tega, da s pritožnikom ne komunicira. Upnik ni legitimiran od upraviteljice zahtevati izdelave izrednega poročila (katerega vsebine ZFPPIPP tudi sicer ne določa), to pa pomeni, da pritožbenim očitkom tudi v tem delu ni mogoče slediti.

9Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.