VSRS Sodba VIII Ips 48/2006

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se zavrne pritožba tožene stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene revizijske stroške v znesku 59.400,00 SIT, v osmih dneh.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo izpodbijane odločbe tožene stranke o prenehanju pravice do republiške štipendije in toženi stranki naložilo plačilo preostalih štipendij v znesku 392.288,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2004 dalje. Ugotovilo je, da se je tožnica prvič vpisala v šolskem letu 1998/1999 v študijski program socialno delo, kjer študij traja štiri leta, študent pa ima še 12 mesecev absolventskega staža. Do konca študijskega leta 2000/2001 je opravila vse obveznosti za prve tri letnike, v študijskem letu 2001/2002 pa ji je status študenta miroval zaradi materinstva. V študijskem letu 2002/2003 se je vpisala v četrti letnik in zaprosila za republiško štipendijo, ki jo je tudi dobila. V študijskem letu 2003/2004 je bila vpisana na fakulteto kot absolventka in ji je bila odmerjena štipendija v višini 48.551,00 SIT mesečno. Dne 12. 1. 2004 je diplomirala. Sodišče je presodilo, da časa mirovanja statusa študenta ni mogoče vštevati v čas trajanja študija, zato je tožnica študij končala predčasno in ji gre pravica do izplačila preostalih štipendij na podlagi tretjega odstavka 39. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99 do 40/2003 - Pravilnik).

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da tožnica ni končala izobraževanja v krajšem času, kot je s predpisom določeno (torej štiri leta oziroma z obdobjem absolventskega statusa pet let). Mirovanje statusa pri tem ni pomembno, ker je merilo le skupno predpisano trajanje izobraževanja, brez upoštevanja mirovanj. Namen določbe 39. člena Pravilnika je vzpodbujati študente k čimprejšnjemu zaključku študija in vključitvi v delo, v skladu s takšnim namenom je potrebno to določbo tudi razlagati.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v (študijskem) letu 2000/2001 opravila vse študijske obveznosti za 3. letnik in je izpolnila vse obveznosti za vpis v 4. letnik. Dne 13. 7. 2001 je rodila in v (študijskem) letu 2001/2002 zaradi materinstva ni študirala, šola pa ji je priznala mirovanje statusa. V letu 2002 je dobila štipendijo za četrto leto študija in absolventski staž. Diplomirala je 12. 1. 2004, čeprav bi ji absolventski staž potekel šele 30. 9. 2004. Študij je tako zaključila v krajšem času, kot traja izobraževanje po programu šole, zato ima po določbah Pravilnika o štipendiranju pravico do izplačila preostalih štipendij. Mirovanja statusa študentke zaradi materinstva ni mogoče šteti v čas študija. Študent v tem času nima nobenih pravic in obveznosti iz naslova študija in ni oziroma ni mogla opravljati študijskih obveznosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnica uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, drugih razlogov pa niti smiselno ne. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le v tem obsegu.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Za odločitev bistvene dejanske okoliščine niti niso bile sporne. Nanašajo se na trajanje študija: vpis v študijski program, napredovanja v višji letnik oziroma absolventski status, obdobje mirovanja statusa študenta in zaključek študija.

Določba 39. člena v besedilu, kot ga je dopolnila novela Pravilnika v letu 2003 (Uradni list RS, št. 40/2003), se je glede na določbo 16. člena te novele, uporabljala tudi že za šolsko leto 2003/2004. Poleg tega pa osnovnega namena te določbe, vnesene v Pravilnik z novelo v letu 2000 (Uradni list RS, št. 43/2000), ni spreminjala. Pravico do izplačila preostalih štipendij v enkratnem znesku ima štipendist, ki predčasno uspešno konča izobraževanje. Dopolnitev je dodala le opredelitev, ki tudi prej ni mogla biti drugačna: predčasno pomeni v krajšem času, kot je s predpisom določeno trajanje izobraževanja po programu, za katerega je prejemal štipendijo.

Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, je tožnica v predpisanem roku opravila študij (štiri letnike v štirih letih), zaključila pa ga je pred iztekom absolventskega statusa (12. 1. 2004). Tožena stranka je v pritožbi navajala le, da bi bilo treba v čas študija vštevati tudi obdobje, ko je tožnici status študenta miroval. Sodišče druge stopnje je tako stališče tožene stranke očitno sprejelo (saj je pritožbi, vloženi zgolj iz tega razloga, ugodilo), čeprav bi iz obrazložitve izpodbijane sodbe (stran 3 spodaj) lahko izhaja tudi nasprotno. Vendar tožnica takega neskladja ne uveljavlja kot revizijski razlog, revizijsko sodišče pa ga po uradni dolžnosti ne more upoštevati.

Je pa navedeno stališče napačno. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja na posebno ureditev mirovanja statusa študenta po Statutu Univerze v Ljubljani, ki je drugačen od na primer statusa študenta, ki ponavlja letnik ali se ne vpiše v višji letnik. Po določbi 229. člena Statuta študentki miruje status študenta v času materinstva. Pravilno navaja sodišče prve stopnje, da mirovanje statusa pomeni mirovanje vseh pravic in obveznosti, ki jih status študenta daje. To pa je tudi mirovanje pravice do študija oziroma opravljanja študijskih obveznosti. Vendar ne iz kateregakoli razloga, temveč le iz izrecno navedenih razlogov, ki omogočajo študentu prekinitev študija za določeno obdobje - tudi za čas materinstva (porodniškega dopusta). Zato tudi po presoji revizijskega sodišča tega časa ni mogoče vštevati v čas študija.

Ker je glede na navedeno, sodišče druge stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, da je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Ker je tožnica z revizijo uspela, ji je tožena stranka, poleg stroškov, odmerjenih s prvostopno sodbo, dolžna povrniti tudi njene revizijske stroške, odmerjene po veljavni odvetniški tarifi za revizijo, vključno z DDV (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).