56. člen ZZZPB

Pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa je pravno upošteven sestav kandidatove družine ob podaji vloge za štipendijo oziroma ob odločanju o tej vlogi.

Ker se v primeru uveljavljanja pravice do republiške štipendije upoštevajo dohodki v preteklem letu in sicer dohodki tistih družinskih članov, s katerimi je kandidat živel v preteklem koledarskem letu, sprememba stalno prijavljenega prebivališča tožnika v koledarskem letu vložitve vloge na odločanje o pravici do štipendije ne more vplivati.

Obdobja mirovanja statusa študenta (tudi za čas materinstva) ni mogoče vštevati v čas študija.

Za sojenje v sporih zaradi vračila republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče in ne okrajno sodišče oz. sodišče splošne pristojnosti.

Kako se določa dohodek na družinskega člana pa je določal pravilnik o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 48/99 in nadalj.). Ta je v 4. členu določal, da se v dohodek na družinskega člana vštevajo vsi bruto dohodki in osebni prejemki. Kateri so osebni prejemki je razvidno iz zakona o dohodnini (Zdoh - Uradni list RS, št. 71/93 in nadalj.), enako tudi, od katerih osebnih dohodkov se ne plačuje dohodnina (19. člen), in ki se tudi ne vštevajo v dohodek na družinskega člana. Ker se vštevajo vsi bruto dohodki, se na ta način vštevajo tudi dohodki iz naslova dohodka prejetega v tujini.

Po 5. alinei 1. odst. 42. čl. pravilnika o štipendiranju štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl. ZZZPB, to je dohodek na družinskega člana v znesku 130 % zajamčene plače, za več kot 10 %. Pri opredelitvi vštevnih dohodkov se 4. čl. pravilnika sklicuje na Zakon o dohodnini, ki v 6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, zato se tudi ti dohodki, vštevajo pri izračunu dohodka na družinskega člana. Sprememba, nastala v letu prijave na razpis, ko je tožničina sestra izgubila pravico do preživnine, ne more vplivati na pravico do štipendije. Po zakonu je namreč merilo dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis.

Če upravni organ z odločbo prizna določeno pravico, mora tudi o prenehanju te pravice pred potekom časa, do katerega je pravica z odločbo priznana, odločiti z odločbo. Zato bi moral zavod ob ugotovitvi, da toženec za določene mesece ni upravičen do republiške štipendije, ki mu jo je za to obdobje že izplačal, o prenehanju z odločbo priznane pravice, odločiti z odločbo.

Tožnik ni upravičen do dodelitve republiške štipendije, če ne dosega predpisanega dohodkovnega cenzusa.

Davčna odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 ne more biti osnova za plačevanje republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Iz določbe drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izhaja, da je republiško štipendijo mogoče priznati, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130% celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v takem primeru preteklo koledarsko leto 1999, odločba o odmeri iz leta 2000 na sporno pravico ne učinkuje.

Zakon ne predpisuje pogoja državljanstva za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker Ustava RS v 13. členu določa, da se tujcem lahko omeji pravice samo z ustavo ali zakonom, to pomeni, da pravice do pridobitve republiške štipendije ni bilo mogoče omejiti s pravilnikom in zato ni bilo razloga za zavrnitev tožnikove zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da velja tako glede sodišča (125. člen URS) kot tudi glede upravnih organov (120. člen URS), da so pri opravljanju dela oziroma funkcije vezani samo na ustavo in zakon.

V primeru spremembe dohodka na družinskega člana med šolskim letom je potrebno uporabiti 23. člen Pravilnika o štipendiranju le v primeru, da so izpolnjeni pogoji oz. razlogi, navedeni v tem členu in je mogoče vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije obravnavati med šolskim letom. Za presojo izpolnjevanja materialnega pogoja (cenzus) se uporabi določba 56. člena ZZZPB.

Ker iz vsebine določb ZZZPB (2. odstavek 56. člena in 1. odstavka 59. člena) izhaja, da gre za socialne kriterije, ki pogojujejo dodelitev republiške štipendije, predstavlja le-ta za upravičenca socialni prejemek. V sporih o pravici do socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojno odločati socialno sodišče.

Posebna davčna olajšava za vzdrževane otroke ima pravne posledice le na davčnem področju in v ničemer ne vpliva na višino dohodka na družinskega člana po členu 56/2 ZZZPB v zvezi s 4. členom Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa za izplačevanje štipendije. Kadar dohodek na premoženjskega člana presega premoženjski cenzus, pravica do štipendije miruje in se dajatev v tem času ne izplačuje.

Ker tožnica ni dokazala, da se v šolo vozi (vpisana je bila v srednjo šolo v Črnomlju, kjer ima tudi stalno bivališče), je za odločitev o pravici do izplačevanja štipendije iz sredstev za zaposlovanje za leto 1996/97 odločilno le dejstvo, da je v tožničinem primeru prišlo do začasnega preseganja premoženjskega cenzusa iz 1. alinee 2. odst. 56. člena ZZZPB, ker so družinski prihodki presegali določen cenzus. Le v primeru, če bi se tožnica v šolo vozila, bi cenzus glede dohodka na družinskega člana znašal 130 % zajamčene plače po zakonu. Ker pa se tožnica v šolo ni vozila, je sodišče pravilno upoštevalo cenzus 100 % zajamčene plače, ki ga je tožnica presegala in utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Upravičenec lahko le eno leto prejema štipendijo v absolventskem stažu. Tudi če se absolventski staž podaljša zaradi materinstva, absolventu po preteku enega leta ni več mogoče izplačevati republiške štipendije.

Nezmožnost zaposlitve v dokončanem poklicu ni mogoče reševati z republiško štipendijo, ker je le-ta namenjena tistim učencem in študentom, ki še nimajo poklica.