VSK sklep I Cp 137/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1 zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna vzpostaviti v prvotno stanje leseno odprto lopo dolžine 6 m, širine 4 m in višine 3 m, prislonjene na severno steno gospodarskega poslopja-hleva, na parceli št. 14/8 k.o. M., s tem, da postavi nazaj lesene podpornike, lesene grede in na njih namesti odstranjeno salonitno kritino, ter da se toženki prepove motenje posesti tožnice na navedeni lopi s takimi ali podobnimi dejanji. Pod točko 2 izreka pa je odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 143.040,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.

Proti sklepu se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in naloži toženki plačilo stroškov postopka. Napada argument sklepa, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna, saj meni, da je sodišče odločalo mimo trditev toženke. Kot navaja, mora v posestnih sporih tožnik dokazati posest in nastalo motenje, kar je tožnica tudi storila. Vse ostalo mora zatrjevati in dokazovati toženec, tudi to, da vzpostavitev prvotnega stanja ni možna zaradi dotrajanosti stare lope in zato, ker je na istem mestu že postavljeno ogrodje za novo lopo. Toženka je sicer trdila, da je bila prejšnja lopa dotrajana in greda počena, vendar pa zaradi tega ni zatrjevala, da vzpostavitev prvotnega stanja ni možna. Tudi to, da je toženka na mestu porušene in dotrajane lope začela postavljati novo lopo, je prva povedala sama tožnica,toženka pa se na to dejstvo v postopku sploh ni sklicevala. Drugi razlog, zaradi katerega je odločitev prvostopnega sodišča napačna, pa vidi tožnica v tem, da je sodišče zmotno razlagalo sam pojem vzpostavitve prvotnega stanja. Slednje namreč v konkretnem primeru ne pomeni vzpostavitev nazaj istih lesenih podpornikov, iste lesene grede in namestitev iste salonitne kritine. Vzpostavitev prvotnega stanja v vseh detajlih praviloma ni možna v nobenem motenjskem sporu. Vedno je mišljena smiselna vzpostavitev, upoštevaje vsakokratne okoliščine. Glede na to zato dejstvo, da je bila lopa stara in dotrajana, ni ovira, da se ne bi vzpostavilo prvotno stanje. Uporabil bi se pač drugi material in ne tisti, ki je bil odstranjen. Prav tako pa ni ovira za vzpostavitev prejšnjega stanja niti dejstvo, da je toženka na mestu odstranjene lope postavila novo leseno ogrodje. Kar je toženka že postavila, lahko odstrani oz. lahko uporabi pri vzpostavitvi prvotnega stanja, torej pri postavitvi lope v dimenzijah, kvaliteti in funkcionalnosti, kot je bila odstranjena lopa.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica je zatrjevala motenje oz. odvzem posesti na odprti lopi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila zadnja posestnica porušene lope tožnica ter da jo je toženka s tem, ko je lopo porušila, motila v njeni posesti. Kljub temu je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je obenem ugotovilo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča. Te ugotovitve pritožba ni izpodbila. Kot je navedlo prvostopno sodišče, se v primerih, ko vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča, ne more samo ugotoviti motenja posesti, pač pa je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Z ugotovitvijo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, je po mnenju pritožbe sodišče odločalo mimo trditev toženke. Tako pritožbeno razlogovanje je zmotno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v posestnih sporih tožbeni zahtevek po svoji naravi dajatveni zahtevek, kar pomeni, da je treba naložiti vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih posegov. Dejstvo, ki ga priznava tudi sama pritožba, je, da je toženka trdila, da je bila prejšnja lopa dotrajana in greda počena. Drži tudi pritožbena navedba, da ni obenem zatrjevala, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna. Zgrešeno pa je pritožbeno stališče, da to pomeni, da je sodišče odločalo mimo trditev toženke. Po oceni pritožbenega sodišča je bila zadostna trditvena podlaga za ugotavljanje možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja dana že z omenjenim toženkinim zatrjevanjem, da je prejšnja lopa dotrajana in nosilna greda počena. Prvo vprašanje, ki iz tega logično sledi, je namreč prav to, ali je vzpostavitev prejšnjega stanja sploh še mogoča. Ker mora sodišče o vzpostavitvi v prejšnje stanje odločiti v vsakem motenjskem sporu, torej ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditev toženke. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da dotrajanost stare lope in postavitev novega ogrodja na mestu prejšnje lope nista ovira za vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila nosilna greda porušene lope počena in gnila, plošče, s katerimi je bila pokrita pa razbite. Na mestu, kjer je bila lopa, je tožena stranka že napravila ogrodje za nov objekt. Glede na ta dejstva v zvezi s stanjem lope, ki jih tožnica ni izpodbila, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek, da vzpostavitev prvotnega stanja ni mogoča, pravilen in ga pritožba ni omajala.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi z vidika kršitev, ki jih je skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) treba upoštevati po uradni dolžnosti, vendar teh kršitev ni ugotovilo. Zato je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev skladno z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.