VSRS Sklep VIII DoR 89/2021-7
ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.89.2021.7Področje: civilno procesno pravo, delovno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2020 kot nezakonita razveljavi, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo v roku 8 dni in ji vpisati delovno dobo od dneva prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki dalje ter ji obračunati bruto plačo v višini 1.459,70 EUR mesečno za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje do vrnitve nazaj na delo, odvesti ustrezne davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne zapadlosti posamezne terjatve do plačila v roku 8 dni, in da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati iz naslova odškodnine znesek 7.000,00 EUR v istem roku.
2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zahtevku za reintegracijo, delno pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, in sicer glede odločitve o reparacijskem zahtevku in glede odločitve o stroških postopka tožnice ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo tožnice zavrnilo in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:
‒ ali lahko delavec sočasno opravlja istovrstno delo po podjemni pogodbi pri drugih javnih zavodih z isto dejavnostjo in z istim programom, če je hkrati zaposlen za polni delovni čas za isto vrsto dela pri svojem delodajalcu;
‒ ali pravila o zakonski prepovedi konkurenčne dejavnosti iz 39. člena ZDR-1 veljajo tudi za javni vzgojno-izobraževalni zavod kot del javnega sektorja;
‒ ali lahko kljub uzakonjeni konkurenčni prepovedi iz 39. člena ZDR-1 delavec, ki je javni uslužbenec, opravlja delo pri konkurenčnem delodajalcu, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, še zlasti brez pisnega soglasja delodajalca;
‒ ali gre za konkurenco med javnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, ki so vključeni v isto javno mrežo, v primeru, da izvajajo enak program, da je število vpisanih mest v enem zavodu odvisno od števila vpisanih mest v drugem zavodu ter da se višina prejetih denarnih sredstev javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda določa glede na število udeležencev programa.
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.
7Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 27. 9. 2021Nazaj na vrh ↑