UPRS Sklep I U 1978/2020-8

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Finančna uprava Republike Slovenije je z izpodbijanim dopisom tožeči stranki na podlagi 2. odstavka 65.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP) vročila sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. ZSV ... z dne 27. 11. 2020, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo tožeče stranke in B.B., vloženi zoper odločbo o prekršku št. DT 71011-1766/2019-9 (04-560-03) z dne 8. 8. 2019.

2Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je bilo v odločbi, zoper katero je vložila zahtevo za sodno varstvo, napačno ugotovljeno dejansko stanje in v zvezi s tem predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke in dveh prič. Nadalje navaja, da je organ, ki je izdal odločbo o prekršku, kršil načelo materialne resnice, načelo zaslišanja stranke in določbe o uporabi jezika v postopku ter da odločbe ni mogoče preizkusiti. Organ, ki je izdal odločbo, zoper katero je vložila zahtevo za sodno varstvo, naj bi tudi neustrezno uporabil prosti preudarek. Sklepno predlaga, da sodišče odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 711011-1766/2019-16 (04-560-03) z dne 3. 12. 2018 ter sodno odločitev Okrajnega sodišča v Brežicah ZSV 62/2019 z dne 27. 11. 2020 v celoti odpravi oz. podredno odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Tožba ni dovoljena.

4V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

5Izpodbijani dopis št. DT 711011-1766/2019-16 (04-560-03) z dne 3. 12. 2020 ni upravni akt. Tožnik v tožbenem predlogu sicer navaja datum 3. 12. 2018, pri čemer gre po prepričanju sodišča za očitno pisno pomoto, saj iz kopije izpodbijanega dopisa št. DT 711011-1766/2019-16 (04-560-03), ki ga je tožnik priložil tožbi, izhaja datum 3. 12. 2020, prav tako je ta datum naveden tudi na prvi strani tožbe. Z izpodbijanim dopisom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč je po vsebini zgolj spremni dopis, ki ga je tožena stranka poslala tožniku ob vročanju sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV ....

6Izpodbijani dopis temelji na 65.a členu ZP-1, ki določa, da sodišče (po odločitvi o zahtevi za sodno varstvo) prekrškovnemu organu vrne spis skupaj z izvirnikom sodbe ali sklepa z zadostnim številom overjenih prepisov ter morebitna druga pisanja, ki so nastala ali so bila pridobljena med postopkom o prekršku pri sodišču, pri tem pa obdrži izvod izpodbijane odločbe. Prekrškovni organ v skladu z drugim odstavkom tega člena sodbo ali sklep sodišča vroči vlagatelju zahteve za sodno varstvo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v primeru iz drugega odstavka 65. člena tega zakona pa tudi pristojnemu organu. Tudi iz citirane pravne podlage tako izhaja, da ima prekrškovni organ v tem primeru zgolj vlogo vročevalca, ki ne vključuje nikakršnega odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke.

7Prav tako ni upravni akt tudi sodba Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV .... Navedena sodba sodišča ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč gre za odločitev sodne veje oblasti. Zoper sodbo je tako mogoče vložiti le pravna sredstva, ki jih v obravnavani zadevi določa ZP-1, upravni spor zoper sodbo pa ni dovoljen.

8Ker torej tožnik izpodbija akta, ki glede na zgoraj navedene določbe ZUS-1 nista upravna akta, niti akta, ki jih je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

9Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.