VSRS Sodba II Ips 366/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da plačilni nalog Pl 12/98 z dne 2. 4. 1998 ostane v veljavi za plačilo zneska 166.645 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 1997, ki tečejo, dokler vsota zapadlih, pa ne plačanih zakonskih zamudnih obresti ne doseže glavnice. Glede zneska 277.916 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in glede zakonskih zamudnih obresti od 166.645 SIT za čas, ko so te že dosegle glavnico, pa je navedeni plačilni nalog razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Zavrnilo je pritožbene očitke o neskladnosti tožnikove idejne rešitve glede prenove stanovanjske hiše v varianti 2 in njeni podvarianti s toženkinim naročilom. Zavzelo je stališče, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedensko mnenje dr. M. D. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za idejno skico oziroma idejno rešitev, ne pa že za idejni projekt, in se zato oprlo na izpovedbo izvedenca, da je predlagana idejna zasnova stopnic, ki povezujejo pritličje s prvim nadstropjem, gradbeno izvedljiva in skladna s standardi za idejne rešitve. Glede na to je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da razpravljanje o številu in višini stopnic, kot jih je predvidel tožnik v idejni rešitvi, ni pomembno.

3Toženka v reviziji uveljavlja razloge iz 1., 2. in 3. točke 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je podano nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je izvedenec svojo ugotovitev v pisnem mnenju, da stopnice tako, kot so narisane, niso izvedljive, v zaslišanju korigiral s pojasnilom, da bi bilo stopnice, predvidene v idejni rešitvi, možno izvesti, in da zato razpravljanje o višini in številu stopnic za odločitev ni pomembno. Izvedenec pa je v odgovoru na vprašanje, ali so stopnice, kot jih je tožnik predvidel v idejni rešitvi, gradbeno izvedljive, odgovoril, da ne, in še navedel, da je v idejni rešitvi premalo stopnic za dejansko etažno višino, da za podaljšanje stopniščne rame ni prostora, bolj strme ali zavite stopnice pa bi bile v protislovju z njihovim namenom, opredeljenim na drugem mestu v mnenju. V zaslišanju je povedal, da vztraja pri pisnem odgovoru na navedeno vprašanje s pristavkom, da je tehnično vedno mogoče narediti ustrezno rešitev za izvedbo, vprašanje pa je, ali se s tem ohrani prostorska zasnova predvidene idejne rešitve. V nadaljevanju je povedal, da je tožnikova idejna zasnova korektna rešitev in da bi hiša s tem dobila novo kvaliteto, vendar bi bilo treba tožnikove idejne rešitve nadgrajevati oziroma dodelati, v primeru neizvedljivosti pa zavreči. Izvedenec je torej povedal, da idejna rešitev stopnic ni izvedljiva in tega tudi v zaslišanju ni zanikal. Samò to dejstvo bi bilo treba uporabiti pri odločanju. Stališče sodišča druge stopnje, da je glede parkiranja ob garaži potrebno ugotoviti, da je šlo za idejno rešitev in ne za idejni projekt, je nerazumljiva in brez logičnega zaključka. Toženka je naročila prizidek na južni strani hiše in razporeditev prostorov v skladu s skico Z.. Ker drugačne rešitve zanjo niso sprejemljive, je sklep sodišča, da je bila varianta 2 izdelana po njenih navodilih, v nasprotju z izvedenimi dokazi in listinami. Naročila je idejno rešitev, ki jo bo mogoče pri prenovi hiše uporabiti, in ne idejno rešitev, ki jo bo treba nadgrajevati. Ker je sodišče ugotovilo napačno dejansko stanje, je zmotno uporabilo materialno pravo. Toženka predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter plačilni nalog razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, naj zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5Revizija ni utemeljena.

6Sodišči sta pri presoji, ali je idejna rešitev v podvarianti variante 2 skladna s toženkinim naročilom, izhajali iz naslednjih ugotovitev:

- da sta se pravdni stranki ustno dogovorili o tem, da bo tožnik izdelal idejno rešitev za prenovo toženkine stanovanjske hiše,

- da je toženka tožniku ob ogledu hiše povedala, da želi prizidek na južni strani, da se podre zid med kuhinjo in dnevno sobo, tako da bo pridobila veliko dnevno sobo, da želi zamenjati lesene strope v betonske, da želi bolj reprezentativno stopnišče pri glavnem vhodu in da želi povezavo med pritličjem in prvim nadstropjem in da mu je ob ogledu izročila skico Z., da bi tožnik lažje razumel njene želje,

- da je toženka prvo idejno skico zavrnila, ker je tožnik predvidel prizidek na vzhodni strani in ker ni bila upoštevana njena zahteva po povečanju prostorov in njihovi razporeditvi, kakršna izhaja iz skice Z., in da sta se dogovorila za izdelavo nove skice,

- da je v podvarianti variante 2, ki jo je tožnik izdelal potem, ko je toženka zavrnila varianto 1 in imela nekatere pripombe na varianto 2, prizidek predviden na južni strani, da je razporeditev prostorov podobna kot v skici Z., tj. kuhinja z jedilnico na jugovzhodni strani, shramba na vzhodni strani in velika dnevna soba na zahodni strani,

- da je podvarianta variante 2 izdelana v taki meri, da gre za idejno rešitev, izdelano po pravilih stroke, ki veljajo za idejne rešitve, tj. da nazorno predstavi rešitev z vidika programske, funkcionalne, oblikovne in konstrukcijske zasnove,

- da bi bile stopnice, kot jih je previdel tožnik, gradbeno izvedljive, projekt pa bi sàmo izvedbo bolj detajlno nadgradil (in je tak projekt, ki ga je izdelal tretji, tudi dejansko bil izveden).

7Na podlagi teh ugotovitev je sodišče pravilno zaključilo, da je bila podvarianta variante 2 izdelana v skladu s toženkinim naročilom.

8Neutemeljeni so tudi očitki o nasprotju med mnenjem izvedenca in ugotovitvami v izpodbijani sodbi o vsebini njegovega mnenja. Ob izhodiščnem stališču (ki ima oporo v izvedenskem mnenju), da podvarianta variante 2 ustreza strokovnim zahtevam za izdelavo idejnih rešitev, je stališče sodišč o vsebini izvedenčevega mnenja glede izvedljivosti stopnic, predvidenih v tožnikovi rešitvi, skladno z izpovedbo izvedenca o tem. Drugi revizijski očitki predstavljajo bodisi nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) bodisi pavšalno ponavljanje dosedanjih stališč in kot taki ne zahtevajo posebnega odgovora.

9Po ugotovitvi, da niti razlogi, ki jih uveljavlja tožnica, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).