VSM Sodba I Cp 226/2021

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi ter sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v:

- prvi alineji točke I. izreka znesek 78.730,00 EUR nadomesti z zneskom 63.730,00 EUR,

- v drugem odstavku točke II. izreka črta besedna zveza »ter prispevke«

- v točki IV. izreka znesek 11.944,38 EUR nadomesti z zneskom 10.877,26 EUR.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te odločbe plačati toženi stranki 259,89 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da mora v roku 15 dni tožniku plačati zneske 78.730,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2020 dalje, 24.385,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2018 dalje ter 2.329,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2018 dalje (točka I. izreka). Toženki je naložilo tudi, da mora tožniku plačevati mesečno rento v višini 1.164,62 EUR neto in akontacijo dohodnine ter prispevke od 21. 5. 2018 do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino do vsakega 11. v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka do plačila, s tem, da do pravnomočnosti sodbe dospele obroke poravnava v roku 15 dni v enkratnem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega mesečnega obroka do plačila. Višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo (II. in III. točka izreka). Hkrati je toženki naložilo, da v roku 15 dni tožniku povrne njegove pravdne stroške v višini 11.944,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV. izreka).

2Zoper sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje toženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava iz 341. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne še za znesek 58.000,00 EUR in ponovno odloči o stroških pravdnega postopka. Toženka graja odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer je tožniku prisodilo odškodnino za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem v višini 65.000,00 EUR. Meni, da je takšna prisojena odškodnina bistveno previsoka in močno odstopa od sodne prakse za podobne primere. Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja ter dejstva, da tožnik še trpi občasne bolečine lahke intenzitete, bi tožniku pripadala odškodnina v najvišjem znesku 32.000,00 EUR oziroma 27 povprečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Ob tem se toženka sklicuje na sodno prakso, ki je, po njenem mnenju, obravnavala podobne in celo težje poškodbe, kot je tožnikova, in sicer gre za judikate Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 229/2004, VS002450 ter II Ips 624/2003. Toženka graja tudi odločitev glede tožniku prisojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in meni, da je odškodnina v višini 80.000,00 EUR bistveno previsoka, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da se pri tožniku ne pojavlja takšna okrnjenost funkcioniranja, da tožnik ne bi bil sposoben samostojnega življenja. Pri tožniku je podana okrnjenost na področju višjih živčnih funkcij ter na področju čustvovanja, kar ga sicer ovira pri samostojnem življenju in ob čemer potrebuje večji napor, pri čemer je skupno trajno zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti zaradi posledic škodnega dogodka, zmerna, z odstotkom od 25% - 49%, kar pomeni srednjo okvaro zaradi prizadetosti. Tožnik ne potrebuje pomoči drugih, niti ni bila pri njem ugotovljena demenca, okrnjenost motivacije ali gibalna oviranost, ki bi bila prisotna pri izvajanju osnovnih življenjskih funkcij. Toženka meni, da bi pravična denarna odškodnina za to vrsto negmotne škode predstavljala največ znesek v višini 55.000,00 EUR. Toženka prav tako izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer je določilo, da mora toženka plačevati prispevke od mesečne rente, saj takšna obveznost za zavarovalnico ne obstaja.

3Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe in priglaša svoje pritožbene stroške.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v posledici škodnega dogodka utrpel naslednje poškodbe:

- pretres možganov, udarnina in razpočna rana v predelu čela, zlom 4.-8. rebra desno, izliv krvi in vdor zraka v desno prsno votlino, kri in zrak v mediastinumu, raztrganina jeter, udarnina in hematom desnega pljučnega krila.

V času zdravljenja zaradi zadobljenih poškodb je tožnik trpel naslednje nevšečnosti:

- nujna medicinska pomoč na mestu nesreče, transport v urgentno kirurško ambulanto, osnovni diagnostični postopki, sedacija, intubacija, kirurška oskrba rane na čelu, vstavitev dveh drenažnih cevk skozi steno prsnega koša v desno prsno votlino, ki so bile po petih dneh odstranjene, intubiran in umetno ventiliran štiri dni, šivi po odstranitvi drenažnih cevk na prsnem košu in na čelu, večkratno rtg slikanje, UZ preiskava trebuha, 4x CT glave, 1x MRI glave, 2x EEG, 25 dni hospitalizacije na travmatološkem oddelku SB, 37 dni v URI Soča, 17 dni na Oddelku za psihiatrijo UKC, večkratna ambulantna obravnava na URI Soča, 46x pregled pri osebnem zdravniku, 10x pregled pri pulmologu, fiziatru in nevrologu, do 31. 1. 2018 zabeleženih več kot 20 izdanih škatlic protibolečinskih tablet.

Po nezgodi je tožnik trpel naslednje bolečine:

- pet dni trajne zelo hude bolečine, v tem času je bil sediran, umetno ventiliran, analgetike je prejel v injekcijah, nadaljnjih 10 dni trajne hude bolečine, do zaključene hospitalizacije pa nato še 10 dni trajne srednje hude bolečine, zaradi katerih je prejemal analgetike v obliki injekcij in tablet. Po zaključeni hospitalizaciji je trpel bolečine lahke intenzitete z občasnimi srednje hudimi bolečinami, kumulativno, do zaključenega zdravljena pa še približno tri mesece. Po zaključenem zdravljenju trpi občasne bolečine lahke intenzitete v predelu prsnice in pod desnim rebrnim lokom ter predvsem stalne hude glavobole.

7Glede na takšne ugotovitve toženka pravilno opozarja, da je odškodnina zaradi pretrpljenih in bodočih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem odmerjena previsoko. Čeprav je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo ugotovitve izvedenca glede že zgoraj izpostavljenih telesnih poškodb, bolečin in nevšečnosti, ki jih je tožnik moral pretrpeti, v določeni meri pa jih bo moral tudi v prihodnje, pa pri presoji odškodnine za to vrsto škode ni v zadostni meri upoštevalo sodne prakse in odškodnine ni odmerilo v okviru primerljivih primerov. Sicer ni dvoma, da je vsak primer zgodba zase in enakih primerov v bazi sodnih odločb dejansko ni možno najti, vendar je pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine, pomembna primerjava odškodnine za posamezno obliko škode ter nato primerjava enotno odmerjene odškodnine za vse oblike nepremoženjske škode. Medsebojna primerjava odškodnine za posamezno obliko škode ter nato tudi enotnih odškodnin pa je nujna za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Namreč le na takšen način je mogoče zagotoviti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine ter opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi posledicami.¹

8Tožnik zaradi nezgode ni utrpel katastrofalnih posledic, hudo telesno poškodbo predstavljata utrpeli pretres in udarnina možganov ter izliv krvi in vdor zraka v desno prsno votlino ter udarnina in hematom desnega pljučnega krila. Navedeno po mnenju izvedencev predstavlja politravmo, kar je poškodba, zaradi katere je bilo tožnikovo življenje ogroženo. Ostale utrpele poškodbe (udarnina in razpočna rana na čelu in raztrganina jeter) predstavljajo lahko telesno poškodbo.²

9Teža utrpelih poškodb, intenzivnost in trajanje tako prestanih kot bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kakor tudi specifičnosti tožnikovega primera (njegova starost ob škodnem dogodku, življenjske aktivnosti pred škodnim dogodkom, služba, in podobno), narekujejo, da pravična odškodnina za navedeno škodo, ob pravilni uporabi materialnega prava (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika) predstavlja 50.000,00 EUR oziroma 42,3 povprečnih mesečnih neto plač za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Tako odmerjena odškodnina je glede na odškodnine, ki jih za pretrpljene telesne bolečine primerljivega stanja in intenzitete sodišča prisojajo drugim oškodovancem, še primerna. Je celo med (naj)višjimi, ampak se vedno v okvirih načela individualizacije in objektivizacije odškodnine.³

10V izpodbijani sodbi izpostavljen judikat II Ips 26/2015 je povsem neprimerljiv z obravnavano poškodbo tožnika, saj v navedeni zadevi oškodovanka ne samo, da je utrpela dosti hujše poškodbe od tožnika, celo s katastrofalnimi posledicami, ampak sploh ne gre za primerljive poškodbe.⁴ Povsem enako velja za izpostavljeni judikat II Ips 141/2011, saj je tudi v tistem primeru oškodovanka utrpela drugačno vrsto poškodb.⁵ Tudi s strani toženke izpostavljeni starejši judikati po mnenju sodišča druge stopnje niso povsem primerljivi z obravnavanim primerom.

11Zmotno pa je prepričanje toženke, da tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne gre odškodnina v višini 80.000,00 EUR. Takšna odmera odškodnine je po presoji sodišča druge stopnje ustrezna glede na vse okoliščine primera, navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe v točkah 53 do 58 obrazložitve. Na te razloge se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju tudi v celoti sklicuje, dodaja le, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so pri tožniku v posledici škodnega dogodka bile ugotovljene trajne posledice in oviranosti funkcioniranja predvsem na psihičnem področju. Pri tožniku je bila ugotovljena Organska osebnostna motnja s spremenjeno osebnostjo in okrnjenostjo višjih živčnih funkcij ter motenim čustvovanjem s posledičnimi težavami pri kontroli impulzov, kar pomembno krni tožnikovo funkcioniranje na področju udejstvovanja pri vseh življenjskih aktivnostih. Tožnik je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in ni sposoben opravljati nobenega pridobitnega dela, prav tako ne zmore opravljati številnih opravil, ki jih je lahko opravljal pred škodnim dogodkom (domača opravila, športno treniranje) oziroma jih lahko z omejitvijo (vožnja avtomobila), ne upa si živeti sam, saj se ne spomni, da mora jesti. Zaradi vsega navedenega tožnik duševno trpi in bo tudi v bodoče.

12Skupno odmerjena odškodnina v višini 133.800,00 EUR (50.000,00 EUR + 3.800,00 EUR + 80.000,00 EUR) oziroma 113,26 povprečnih mesečnih neto plač tako po mnenju sodišča druge stopnje predstavlja pravično denarno zadoščenje za vse zahtevane oblike nepremoženjske škode ter je skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

13Pravilna pa je nadaljnja toženkina graja glede plačila prispevkov od mesečne rente. Skladno z 2. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost, toženka kot zavarovalnica, ni zavezanka za plačilo prispevkov za socialno varnost.

14Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje na novo odločilo o stroških postopka. Pri tem je povzelo s strani sodišča prve stopnje pravilno izračunane stroške obeh pravdnih strank, in sicer stroški tožnika znašajo 15.144,39 EUR, stroški toženke pa 322,00 EUR. Tožnik je s svojim tožbenim zahtevkom uspel v višini 72,41%, toženka pa v višini 27,59%. Glede na uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 10.966,05 EUR, toženka pa do 88,84 EUR, kar po pobotu pomeni, da je dolžna toženka tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 10.877,26 EUR.

15Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot je razvidno iz izreka te odločbe (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16Ker je toženka delno uspela s pritožbo, ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) v višini 25,86% (od pritožbeno spornih 58.000,00 EUR, je uspela v višini 15.000,00). Sodišče druge stopnje ji je priznalo sodno takso za pritožbo v višini 1.005,00 EUR, glede na njen uspeh ji je tožnik dolžan povrniti 259,89 EUR.

Tožnikov odgovor na pritožbo z ničemer ni prispeval k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji, zato ni bil potreben in svoje pritožbene stroške nosi sam (155. člen ZPP).

¹ VSRS Sodba II Ips 91/2017 z dne 4. 10. 2018.
² Izvedensko mnenje na l. št. 108 ter točka 40. obrazložitve izpodbijane sodbe.
³ VSRS Sodba III Ips 110/2010 (ob škodnem dogodku oškodovanka stara 31 let, v posledici prometne nesreče utrpela: Šok zaradi krvavitve, raztrganina vranice, zlom 7-11 rebra levo in 2-3 rebra desno, obtolčenine pljuč, obtolčenina in edem možganov, zlom loka 5. vratnega vretenca, velika rana na glavi, obtolčenina desne rame, psihoorganski sindrom kot posledica poškodbe možganov. Resno ogroženo življenje. Občasne hude in zmerne bolečine je trpela 5 tednov, občasne zmerno hude in lahke bolečine – 4 mesece; občasne lažje do zmerne bolečine – trpi še vedno in jih bo verjetno tudi v prihodnje. 5 tednov je bila hospitalizirana, od tega 2 tedna v umetni komi. Imela je dolgotrajno fizioterapijo in jemanje analgetikov, številne RTG (5x), CT, MG in EMG. Prejemanje injekcij 4 tedne. Imobilizacija zaradi poškodbe vratnega vretenca, 3 tedne izvajanja dihalnih vaj. 3 tedne je bila odvisna od tuje pomoči. Zdravljenje je trajalo 1 leto in 7 mesecev – odmerjena odškodnina 27.000,00 EUR. V tem primeru je oškodovanka utrpela nekoliko lažje poškodbe kot naš tožnik, prav tako so njene bolečine bile manjše intenzitete in časovno krajše. VSRS Sodba VIII Ips 170/2011 z dne 3. 9. 2012 (Tožnik je v delovni nezgodi utrpel pretres možganov z daljšo nezavestjo, udarninski izliv krvi v možganovino obeh hemisfer in v čelnem delu desno, z oteklino v predelu udarjenih delov možganov. Za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče druge stopnje tožniku odmerilo odškodnino v znesku 45.000 EUR).VSRS Sodba II Ips 91/2017 z dne 4. 10. 2018 (Tožnica ob dogodku stara 45 let je v trčenju utrpela hude, življenje ogrožajoče telesne poškodbe, ki ustrezajo definiciji politravme: zlom desne parietalne lobanjske kosti z vgreznjenjem, raztrganino desne srednje meningealne arterije z desnim frontoterpolarnim epiduralnim hematomom in edemom možganov, poškodbo možganovine v predelu frontalnega režnja, zlome sednih obraznih kosti, zlom lobanjske baze, obsežno raztrganino desno parietalno na glavi, odprti zlom leve nadlahtnice in leve koželjnice v področju levega komolca, zlom leve skočnice, zlom tretje desne dlančnice in poškodbo desne očesne veke – odmerjena odškodnina 50.000,00 EUR). Intenziteta njenih bolečin kakor nevšečnosti med zdravljenjem so bile nekoliko hujše kot pri tožniku, vendar je ta utrpel še hudo poškodbo na pljučih.VSRS Sodba II Ips 187/2017 (v prometni nesreči oškodovanka stara 45 let, utrpela: Udarnina čelnih režnjev možganov, posledica katere je bila nezavest, možganska krvavitev in kasnejše nevrološke motnje in psihoorganski sindrom; zlom 4. vratnega vretenca in 2. rebra, odkrušenje podlahtnice v komolčnem sklepu, udarnine na obrazu in prsnem košu, rane ter tekočina v prsni in trebušni votlini. Hude telesne bolečine je trpela 5 tednov, srednje hude telesne bolečine 10 dni, nato zmerne telesne bolečine, ki jih občasno trpi še vedno. Hospitalizirana 6,5 meseca, v intenzivni terapiji in intenzivni negi je bila 25 dni. Od 1.12.2005 do 29.12.2005 se je zdravila v Psihiatrični bolnišnici Begunje, skupno se je zdravila 2 leti in 5 mesecev, 6 let pa redno hodi vsak dan v rehabilitacijski center. Nevšečnosti med zdravljenjem: Vstavljen urinski kateter, priključitev na ventilator, cevka za dihanje v sapniku, CT, U in RTG preiskave, kirurška oskrba ran, prevezi , nošenje trde vratne opornice (1 mesec in 1 teden), 2 meseca nezmožna gibanja v vratu, 3 mesece pa je bilo delo in gibanje z levico bistveno zmanjšano; prejemanje analgetikov ves čas zdravljenja, antibiotikov 14 dni, odstranjevanje šivov, RTG (48x), hranjenje v žilo in vsakourno merjenje parametrov telesnih funkcij v intenzivni negi, 3 tedne ni mogla vstati iz postelje in je bila povsem odvisna od tuje pomoči, 32x pregled pri specialistih – odmerjena odškodnina 50.000,00 EUR. V tem primeru je oškodovanka utrpela podobne poškodbe glave kot naš tožnik, imela je intenzivnejše bolečine, ki so trajale dlje, tudi hospitalizacije je trajala dlje, pri čemer iz judikata ne izhaja, da je oškodovanka utrpela politravmo kot naš tožnik.
⁴ Oškodovanka je utrpela: zdrobljen zlom križnice, izpah med križnico in črevnico na obeh straneh, obojestranski zlom sramnih kosti z razmikom sramne zrasti, raztrganje nožnice, odtrganje sečnice od mehurja, raztrganino desne zgornje sednične arterije, zmečkanino mehkih tkiv v predelu križnice, sedničnih predelov in desnega stegna, poškodba ledvenih in križnih živcev obojestransko od 5. ledvenega do 5. križničnega nivoja in atelektazo (začasno stisnjenje in nepredihanost) pljuč levo zgoraj.
⁵ Politravma z močno izraženim poškodbenim šokom, večfragmentni zlom desne stegnenice, zlom stegneničnih kondilov, segajoč v kolenski sklep, večfragmentni zlom desne golenice in mečnice, obsežno globoko raztrganino v predelu desnega kolena in podkolenske jame, poškodbo povrhnje stegenske arterije desno s trombozo, pretrganje desne stegenske vene, luksacijski zlom baze dlančnic 2 in 3 desno ter zlom prvih dveh členkov drugega in četrtega prsta desne roke.