VSL Sklep Cst 336/2021

Pritožba se zvrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A., ... in za upraviteljico imenovalo B. B. (1. in 2. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Insolvenčne storitve, B. B. s. p., matična št.: ... (3. točka izreka).

2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, predlog za začetek postopka osebnega stečaja pa zavrže.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je na predlog upnice Banka X, Avstrija, začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom. Ugotovilo je, da je upnica upravičena predlagateljica postopka, da je njena terjatev do dolžnika v višini 334.658,67 EUR izkazana s sporazumom o zavarovanju kredita (notarski zapis opr. št. SV 228/03 z dne 3. 4. 2003) ter sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti In 00/2008-2 z dne 28. 3. 2008 ter da je bilo zadnje delno plačilo dolga izvedeno 17. 4. 2015. Na podlagi ocene izvedenih dokazov je zaključilo, da je pri dolžniku podana trajnejša nelikvidnost, saj dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki predstavlja trikratnik njegovih prejemkov, česar dolžnik ni izpodbil, saj ni podal substanciranih navedb v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga niti nobenih trditev glede svojega premoženjskega stanja. Ocenilo tudi je, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, saj se dolg prisilno izterjuje že od leta 2008, ko je izšel sklep o izvršbi in do vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja v letu 2020 tudi v izvršilnem postopku ni bil poravnan.

5Pritožnik trdi, da je dne 2. 3. 2020 z vložitvijo zahtevka za izpis odprtih obveznosti po kreditni pogodbi št. 000 in izvršilni zadevi opr. št. In 00/2008 od upnice zaprosil za izpis trenutnega stanja odprtih obveznosti, s čimer dokazuje, da je sposoben poravnati vse svoje obveznosti, upnica pa odprtih obveznosti ni želela razkriti. Navaja, da se zato, ker upnica ne sodeluje pri poplačilu obveznosti, odločitev sodišča o obstoju insolventnosti in trajnejše nelikvidnosti ne more akceptirati kot upravičen vzrok insolventnosti in trajnejše nelikvidnosti dolžnika. S tem naj bi upnica povzročila morebitno domnevno insolventnost in trajnejšo nelikvidnost dolžnika.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom navedla, da je bil dolžniku s pogodbo odobren kredit v višini 100.000,00 EUR, da je bila zaradi neizpolnjevanja obveznosti primorana dolg izterjati po sodni poti in je pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti dne 17. 3. 2008 vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa SV 228/03 z dne 3. 4. 2003, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa je s sklepom o izvršbi In 00/2008 z dne 28. 3. 2008 dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve in sicer glavnice v višini 123.378,44 EUR s 13,5% obrestmi od 4. 5. 2007 dalje, izvršilnih stroškov v višini 141,00 EUR ter nadaljnjih izvršilnih stroškov. Navedla je, da je tekom izvršilnega postopka prišlo do unovčenja dolžnikovega premoženja, s katerim je bil poplačan del dolga, hkrati pa so nastali nadaljnji izvršilni stroški. Terjatev v okviru izvršilnega postopka ni bila poravnana, dolžnik pa zamuja s plačilom več kot dvanajst let. Dolg dolžnika na dan 5. 11. 2020 naj bi znašal skupaj 334.658,67 EUR, od tega glavnica 123.378,44 EUR in zamudne obrestmi 211.280,23 EUR. Trdila je, da je dolžnik trajneje nelikviden, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegovih prejemkov in se sklicevala na domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Upnica je predlogu priložila notarski zapis notarja mag. C. C. iz Murske Sobote, SV 228/03 z dne 3. 4. 2003, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti In 00/2008 z dne 28. 3. 2008, prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja nad dolžnico B. A. (St 0000/2018), poziv dolžniku k plačilu dolga, izračun obresti in izpisek iz poslovnih knjig.

7Upnica je torej pojasnila, koliko znaša dolg dolžnika in kakšna je njegova zamuda s plačilom tega in v podporo svojim trditvam predložila dokaze. Trditveno in dokazno breme v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga se je tako prevalilo na dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Dolžnik se takšnega bremena ni razbremenil s trditvijo, da upnica odprtih obveznosti na njegov poziv ni želela razkriti. Zmotno je stališče pritožnika, da je z vložitvijo zahtevka za izpis odprtih obveznosti po kreditni pogodbi št. 000 in v izvršilni zadevi In 00/2008 dokazal, da je sposoben poravnati vse svoje obveznosti. Dolžnik bi moral navesti, kakšne so (po njegovem) njegove obveznosti oziroma koliko dolga je poravnal (je poravnano), saj bi vsaj delna plačila dolga moral spremljati. Navesti bi tudi moral, kakšne prejemke prejema oziroma ali ima druga sredstva, s katerimi bi lahko poravnal svoj dolg do upnice, in svoje trditve tudi dokazati. Ni pa zmogel niti trditvenega bremena glede dejstev o preostali višini dolga oziroma morebitnem poplačilu tega ter o svojem premoženjskem stanju.

8Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).¹ Sodišče torej mora že v okviru presoje, ali je upnik upravičeni predlagatelj postopka, presoditi, ali je verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka. Ker dolžnik ni podal konkretiziranih trditev, še manj dokazov, iz katerih bi izhajalo, da terjatev upnice ne obstoji oziroma ne obstoji v zatrjevani višini, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je upnica izkazala obstoj terjatve do dolžnika, najmanj v višini glavnice v znesku 123.378,44 EUR, za poplačilo katere je bila dovoljena izvršba. Sodišče prve stopnje je tudi zato, da je ugotovilo, ali je dolžnik trajneje nelikviden, moralo oceniti, ali je upnica izkazala obstoj zatrjevane terjatve. Takšno oceno je opravilo v okviru preizkusa pogojev za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. S tem ni poseglo v preizkus terjatev, ki se bo opravil tekom postopka osebnega stečaja, kot to meni pritožnik. Dolžnik pa je tudi imel možnost, da terjatvi upnice oporeka, saj mu je bil njen predlog poslan v izjavo. Zato očitana kršitev načela kontradiktornosti postopka ni podana.

9Pritožbeni razlogi se ob povedanem izkažejo kot neutemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga vloži upnik, mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Upnik mora predlogu priložiti morebitne listinske dokaze o svoji terjatvi in zamudi z njenim plačilom (četrti in peti odstavek 232. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).