VSC Sklep I Kp 24662/2020

I. Pritožba zagovornice obtoženega L. T. se zavrne kot neutemeljena.

II. Pritožbama zagovornikov obtoženih B. K. in Z. N. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pripor zoper obtožena B. K. in Z. N. odpravi in se ju premesti na prestajanje zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju II K 13194/2020 z dne 18. 6. 2020, kot je odrejeno v zadevah I IKZ 13194/2020 Okrožnega sodišča v Kranju.

1Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ob uradnem preizkusu razlogov za pripor, opravljenim na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugotovil, da so razlogi za pripor zoper obtožene L. T., B. K. in Z. N. še podani.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila zagovornica obtoženega L. T. ter zagovornika obtoženih B. K. ter Z. N. Vsi pritožniki uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 370. člena ZKP. Zagovornik obdolženega Z. N. predlaga, da se pripor odpravi oz. se ga nadomesti z milejšim ukrepom - napotitvijo na prestajanje zaporne kazni, zagovornik obdolženega B. K. in zagovornica obtoženega L. T. pa predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba zagovornice obtoženega L. T. ni utemeljena, pritožbi zagovornikov obtoženih B. K. in Z. N. pa sta utemeljeni.

4V okviru presoje, ali so še podani razlogi za pripor zoper obtožence, sodišče ugotavlja ali je izkazan utemeljen sum storitve obtožencem očitanih kaznivih dejanj, njihova ponovitvena nevarnost in begosumnost, glede obtoženega L. T. pa tudi sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5Izkazanost obstoja utemeljenega suma je sodišče prve stopnje obrazložilo z ugotovitvami, da utemeljen sum, da so obtoženci izvršili očitana jim kazniva dejanja, izhaja iz pravnomočne obtožnice in vseh dokazov, na katerih ta temelji ter da po zadnji pravnomočni ugotovitvi, da so razlogi za pripor še podani, niso nastale nove okoliščine, ki bi omajale utemeljen sum. Take ugotovitve, ki jih zagovornik obtoženega B. K. pritožbeno ne izpodbija, pritožbeno sodišče ob upoštevanju vsebine tekom glavne obravnave izvedenih dokazov sprejema kot pravilne, navedbe, s katerimi zagovornica obtoženega L. T. in zagovornik obtoženega Z. N. poskušata prepričati, da utemeljen sum ni več izkazan, pa šteje za neutemeljene.

6Zagovornica obtoženega L. T. namreč svojo tezo, da utemeljen sum ni več izkazan, utemeljuje z navedbami, da se je edini dokaz, ki naj bi povezoval obtoženega L. T. z ostalimi soobtoženci, tj. slike oz. videoposnetek iz obtoženčevega telefona, izkazal za neverodostojen in da se je za spornega izkazal tudi dokaz – klešče, ki so bile zasežene soobtoženemu M. S takimi navedbami zagovornica podaja svojo dokazno oceno doslej izvedenih dokazov, ki jo bo moral sprejeti razpravljajoči senat po izvedeni glavni obravnavi.

7Zagovornik obtoženega Z. N. pa vztraja pri trditvah, da iz dokazov v spisu ni mogoče zaključiti, da obstoji utemeljen sum, da je obtoženi Z. N. izvršil očitana mu kazniva dejanja, saj je bil le voznik avtomobila, ki so ga ustavili policisti in v njem našli predmete, ki pa niso last obtoženega Z. N. S takimi trditvami in ponavljanjem navedb, ki jih je podal že v prejšnjih pritožbah, zagovornik ne navaja nič novega, kar bi vplivalo na presojo o obstoju utemeljenega suma in zato takim navedbami, na katere je bilo že večkrat odgovorjeno tekom dosedanjega postopka, ni mogoče priznati uspeha. O izkazanosti utemeljenega suma, da so obtoženci storili očitana jim kazniva dejanja, tako ni nobenega dvoma.

8Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča prve stopnje, da sta pri obtoženem L. T. še vedno izkazana priporna razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnosti. Na ponovitveno nevarnost nedvomno nakazujejo tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, na begosumnost pa okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zagovornica obtoženega L. T. ugotovitev oz. razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo presojo o obstoju objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost in begosumnost (in se dejansko v času od odreditve pripora dalje niso v ničemer spremenile) pritožbeno ne izpodbija. Svoje stališče, da ponovitvena nevarnosti in begosumnost ne moreta biti izkazani namreč utemeljuje s sklicevanjem na dejstvo, da je zoper obtoženega L. T. izdan evropski priporni nalog in bo tako po izpustitvi na prostost predan organom Republike Italije, kar pomeni, da bo v priporu v Italiji in ne bo mogel zapustiti območja EU, niti izvrševati kaznivih dejanj na ozemlju Republike Slovenije. Takemu stališču pa ni mogoče slediti. Odprava pripora zoper obtoženega L. T. zaradi izročitve Republiki Italiji bi bila kontraproduktivna za predmetni postopek, saj bi povzročila nepotrebne zaplete pri zagotavljanju obtoženčeve navzočnosti na glavnih obravnavah pred slovenskim sodiščem in močno otežila dokončanje predmetnega postopka. Glede na izpostavljene okoliščine, ko glede obstoja ponovitvene nevarnosti in begosumnosti ni nobenih pomislekov, je tako pripor zoper obtoženega L. T. tudi neogibno potreben tako zaradi zagotovitve varnosti morebitnih novih oškodovancev, kot tudi zaradi zagotovitve dokončanja predmetnega postopka. Prav tako glede na razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje in jih zagovornica pritožbeno ne izpodbija, tudi ni nobenih pomislekov v pravilnost zaključka, da je pripor zoper obtoženega L. T. tudi sorazmeren ukrep

9Upoštevajoč okoliščine, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje v 5. in 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in jih zagovornika obtoženih B. K. in Z. N. konkretno ne izpodbijata, pa tudi glede obstoja ponovitvene nevarnosti in begosumnosti pri teh dveh obtožencih ni pomislekov. Po presoji pritožbenega sodišča sta pri obeh obtožencih ugotovljena priporna razloga podana, vendar pa pripor zoper njiju ni (več) neogibno potreben, ker je ponovitveno nevarnost in begosumnost mogoče v njunem primeru odpraviti tudi na drug način.

10Kot pravilno opozarjata oba zagovornika in je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v dvanajstem odstavku 5. točke obrazložitve, sta bila obtožena B. K. in Z. N. pravnomočno obsojena za istovrstna dejanja, kot se jima očitajo v predmetnem postopku, s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II K 13194/2020 z dne 18. 6. 2020, s katero jima je bila izrečena kazen 1 leto in 6 mesecev zapora ter izgon tujca iz države v trajanju 5 let. V takem primeru, ko morata obtoženca nastopiti zaporni kazni po pravnomočni in izvršljivi sodbi v drugi kazenski zadevi, je ponovitveno nevarnosti in begosumnost mogoče odpraviti tako, da pristojno sodišče obtoženca iz pripora prerazporedi na prestajanje zaporne kazni (peti odstavek 18. člena ZIKS-1).

11Ker je Okrožno sodišče v Kranju v zadevah I IKZ 13194/2020 že izdalo odredbi za premestitev obtoženega B. K. in obtoženega Z. N. na prestajanje zaporne kazni, je pritožbeno sodišče pritožbama zagovornikov teh dveh obtožencev ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa, pritožbo zagovornice obtoženega L. T. pa kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

12Če bo za obtožence nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za ta pritožbeni postopek, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.