VSL Sklep I Cp 823/2021

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v II. točki izreka, ki se glasi: „Tožeča stranka je dolžna povrniti toženim strankam S. P., B. M., A. T., M. K., M. J., A. A., S. B., D. Š., Š. Ž., M. M., J. V., B. B. znesek v višini 2.046,00 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.“, potrdi.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo (I. Točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da D. P. povrne pravdne stroške v znesku 50,00 EUR, S. P., B. M., A. T., M. K., M. J., A. A., S. B., D. Š., Š. Ž., M. M., J. V. in B. B. pa pravdne stroške v skupnem znesku 2.046,00 EUR (II. točka izreka).

2Zoper del stroškovnega izreka v II. točki izpodbijane zamudne sodbe se je pravočasno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Meni, da je sodišče toženim strankam stroške v znesku 2.046,00 EUR napačno dosodilo, ker so te stranke z vlogo z dne 12. 7. 2017 tožbeni zahtevek pripoznale, stroškov pa niso priglasile. Kljub takšni situaciji je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, kar je po mnenju pritožbe napačno. Katera sodba nudi večje varstvo pa je lahko predmet teoretičnih razprav. Tožene stranke so nujni in enotni sosporniki. Sodišče prve stopnje bi moralo izdati sodbo na podlagi pripoznave, brez nadaljnjega obravnavanja, naroka dne 11. 3. 2021 ni bilo potrebno izvesti. Priznanje pravdnih stroškov toženim strankam S. P., B. M., A. T., M. K., M. J., A. A., S. B., D. Š., Š. Ž., M. M., J. V. in B. B. je zato napačno.

3Na vročeno pritožbo stranke niso odgovorile.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži pritožbena trditev, da so toženci S. P., B. M., A. T., M. K, M. J., A. A., S. B., D. Š., Š. Ž., M. M. in J. V. z vlogo z dne 12. 7. 2017 tožbeni zahtevek pripoznali. Iz navedene vloge namreč izhaja, da navedeni ne zanikajo trditve Mestne občine, da je del stavbe z ID št. 0000-575-20 last tožeče stranke. Prerekali pa so stroške postopka in zahtevali, da jih tožeča stranka krije sama, saj je imela v nepravdnem postopku možnost opozoriti na napako, pa ni. Prepričani so, da razlog za vložitev tožbe ni na njihovi strani.

Pripoznava zahtevka je eden od načinov razpolaganja z zahtevkom. Izražena mora biti izrecno, nedvoumno in brezpogojno (ustno na naroku ali pisno z vlogo na sodišče). Takšno izrecno izjavo pa so navedeni toženci zapisali šele v vlogi z dne 28. 2. 2020, v vlogi z dne 12. 7. 2017 pa so le priznali dejstva, ki so zatrjevana v tožbi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da so navedeni toženci šele dne 2. 3. 2020, ko je sodišče prejelo vlogo z dne 28. 2. 2020, tožbeni zahtevek pripoznali, takrat pa so tudi priglasili stroške postopka.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da so toženci nujni in enotni sosporniki in za njih velja načelo najkoristnejšega dejanja, če je isto dejanje med seboj nasprotno, pa učinkuje tisto, ki ima najkoristnejše pravne posledice. Toženci, ki so tožbeni zahtevek pripoznali, tožbenemu zahtevku niso nasprotovali. Enako velja za tožence, ki odgovora na tožbo niso vložili. Ker je izjava o nasprotovanju tožbenemu zahtevku prvi pogoj obrazloženosti odgovora na tožbo, je posledica pomanjkanja te izjave fikcija, da odgovor na tožbo ni obrazložen (prvi odstavek 318. člena ZPP¹)². Stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni procesni situaciji izdati sodbo na podlagi pripoznave, je zato napačno, ravnanje sodišča prve stopnje, ko je izdalo zamudno sodbo, pa pravilno.

7Pritožba nadalje meni, da v dani procesni situaciji narok ni bil potreben, ker bi moralo sodišče sodbo na podlagi pripoznave izdati brez nadaljnjega obravnavanja. Iz spisa izhaja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 7. 7. 2020 in ponovno z vlogo z dne 13. 10. 2020 prosila za razpis naroka. Sodišče prve stopnje je nato za 11. 3. 2021 sklicalo poravnalni in 1. narok za glavno obravnavo, nanj povabilo stranke in te so se vabilu tudi odzvale (razen 7., 13., 15., 18. in 19. tožene stranke). V prvem odstavku 156. člena ZPP je določeno, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Po oceni pritožbenega sodišča toženim strankam ni mogoče pripisati krivde, da je sodišče prve stopnje narok opravilo.

8Glede na navedeno in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami
² Pravdni postopek s komentarjem, GV 2009, 3. knjiga, J. Zobec, stran 105