VSL Sklep II Cp 1179/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga tožena stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo 2.345,36 EUR pravdnih stroškov druge tožene stranke.

2Zoper takšno odločitev se laično pritožuje A. A., hči pokojne tožeče stranke. Pritožbenih razlogov opredeljeno ne navaja. Poudarja, da za mamine postopke na sodišču ni vedela. S predmetno zadevo nima nič in odvetniško pisarno, ki je zastopala mamo, je prosila, naj postopke ustavi. Je brez zaposlitve in premoženja ter nima za preživljanje, zato predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih stroškov.

3Druga tožena stranka v odgovoru izpostavlja neutemeljenost pritožbe; predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožničina pravna prednica je vložila tožbo, s katero je od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v višini 57.000 EUR. Tekom postopka je tožeča stranka, ki je imela pooblaščenca, umrla. Njena pravna naslednica je tožbo v celoti umaknila¹. Zato je podana situacija, ko je treba o pravdnih stroških odločiti v skladu z določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6Pravilo o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V obravnavani zadevi ni šlo za umik zaradi izpolnitve zahtevka. Le v tem primeru bi morala tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške. V nasprotnem primeru pa mora stroške toženi stranki povrniti tožeča stranka.

7Tožba ni bila umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka, zato ima pri odločanju o stroških postopka umik tožbe enak pravni pomen, kot da tožeča stranka s tem delom zahtevka ni uspela.

8Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno argumentiralo in uporabilo pravilna zakonska izhodišča. Pritožba jim niti ne oporeka, pa tudi ne sami odmeri stroškov, marveč le posplošeno opozarja na pomanjkanje finančnih sredstev. To pa ne more biti razlog, ki bi utemeljeval spremembo sprejete odločitve.

9Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Druga tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni v bistvenem prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama (154., 155. in 165. člen ZPP).

¹ Glej vlogo na list. št. 95.